Za Slovenijo brez krzna

Jutri, 25. 2. 2012 bo na ljubljanskih ulicah potekal mirni protest proti krznarski industriji. Zbor bo ob 10. uri na Kongresnem trgu, nato se bodo protestniki sprehodili po Wolfovi ulici mimo krznarske trgovine, pa po Trubarjevi ulici in čez Zmajski most, nato pa še čez tržnico in po nabrežju Ljubljanice do Prešernovega trga ter nazaj na Kongresni trg.

Pridružite se lahko če:

• če ste za prepoved reje živali za krzno na območju Republike Slovenije,
• če vam ni vseeno za nedolžne žrtve krznarske industrije,
• če vam ni vseeno za onesnaževanje okolja, ki ga povzroča krznarska industrija,
• če vam kot potrošnikom ni vseeno, kaj kupujete.

Shoda se bodo udeležili tudi prijatelji živali iz naših sosednih držav.

Opozorila za potrošnike

Vsako leto je za krzno na svetu ubitih na desetine milijonov živali. Večina tega krzna se uporabi za krznene obrobe na plaščih in drugih oblačilih. S krznom obrobljenih oblačil pa ne najdemo samo v kolekcijah priznanih modnih kreatorjev, temveč tudi v povsem običajnih trgovinah z oblačili. Kot odgovor na zavrnitev nošnje krzna s strani potrošnikov v preteklem desetletju, si krznarska industrija prizadeva za vrnitev krzna s prodajo poceni krznenih obrob. S to marketinško strategijo računajo na mlade kupce, ki naj bi kupovali ta domnevno etično sprejemljiva in trendovska oblačila. Krznene obrobe so tako na plaščih, jaknah in jopah, pa tudi na škornjih, rokavicah, kapah, denarnicah in celo na copatih.

Takšni okraski na oblačilih pogosto niso označeni kot pravo krzno, zato se potrošniki ne zavedajo, kaj pravzaprav kupujejo, še posebej, če je oblačilo cenovno ugodno. Mnogi si tudi zmotno predstavljajo, da so krzneni okraski le “ostanki” pri proizvodnji krznenih plaščev. Resnica pa je, da je živali, ki jih gojijo in ubijajo prav za to vrsto industrije, celo več kot tistih, iz katerih izdelujejo cele plašče. 90% krzna lisic se uporabi za krznene obrobe. V ta namen pa ponekod živali lovijo tudi v divjini.

Za krznene obrobe se uporabljajo kožuhi lisic, minkov, činčil, rakunov, kojotov in zajcev. Zgodi pa tudi, da nič hudega sluteči potrošnik kupi oblačilo s krzneno obrobo iz kožuhov psov ali mačk, ki jih uvažajo iz Daljnega Vzhoda.

PREBERITE TUDI

Umorjen pasji junak Bruno, ki je izsledil devet pogrešanih oseb

Še nekaj opomb

• Krznene obrobe na oblačilih niso stranski produkti krznene industrije
• Čeprav je oblačilo poceni, to nikakor ne pomeni, da je krzno umetno
• Vsaj ena žival je umrla za krzneno obrobo ali okrasek
• Za krznene obrobe se uporabljajo enako krute metode reje in umora kot za krznene plašče
• Če na oznaki izrecno ni navedeno, da je krzno umetno, ga raje ne kupujmo.
• Krzneni okraski, za katere trpi in umre na milijone živali vsako leto, so že sami po sebi povsem nepotrebni in etično nesprejemljivi dodatki.

Kako ločimo naravno in umetno krzno?

Umetno krzno, izdelano iz sintetičnih materialov, je včasih na prvi pogled tako realistično, da ga težko razlikujemo od pravega krzna, izdelanega iz kožuhov živali.

Zaradi ekonomskih interesov in želje po lahkem zaslužku krznarska industrija uporablja veliko različnih metod, da bi svoje proizvode spravila v promet. Da je izdelek iz pravega krzna, včasih sploh ni označeno, ali pa je “pomotoma” označeno kot umetno. Da bi se prikrila prava vrsta živali, ki so za krzno umrle, ter okoliščine, v katerih so bile rejene, se poreklo krzna praviloma sploh ne navaja. Za boljšo osveščenost in enostavnejše razpoznavanje ter s tem lažje odločanje pri morebitnem nakupu v nadaljevanju navajamo nekaj preprostih metod, kako ločiti umetno krzno od pravega.

Potipajte šop dlak s prsti: umetno krzno je bolj grobo na otip, pravo pa gladko, mehko in zlahka polzi med prsti.

Pihnite v dlake, da se ločijo med sabo: umetno krzno je sestavljeno enostavno – posamezne dlake so običajno iste debeline, dolžine in barve; pravo krzno je običajno sestavljeno iz več slojev tankih, skoraj kodrastih dlačic, ki sestavljajo podlanko, iz katere štrlijo daljše, debelejše dlake.

Preverite konice dlak: pri umetnem krznu so dlake na koncu prirezane (ravne), pri pravem pa praviloma koničaste, kot npr. pri igli (če krzno ni striženo).
Razgrnite dlake in preverite osnovo: umetno krzno ima pleteno osnovo, pravo pa (največkrat pobarvano) kožo.

V osnovo krzna zabodite iglo ali buciko: umetno krzno je zlahka prebosti, pri pravem pa se koža upira in ga je zelo težko prebosti.

Previdno izpulite par dlak in jih približajte plamenu – dlake iz umetnega krzna se talijo in smrdijo kot plastika, tiste iz pravega krzna pa se smodijo in smrdijo kot človeški lasje; ta metoda je primerna za tiste, ki ste že lastniki krzna.

Vir: www.zaslovenijobrezkrzna.si
foto: Dreamstime