Slovenec letno v koš odvrže povprečno 73 kilogramov hrane

Podatki Statističnega urada Slovenije kažejo, da Slovenci v zadnjih treh letih med odpadke odvržemo vedno več hrane.  Leta 2015 je vsak prebivalec v koš odvrgel približno 27 kg še užitne hrane, kar pa bi  s pravilnim odnosom do hrane lahko preprečili.

Zavržena hrana Slovenija

Najvišji delež odpadne hrane proizvedejo gospodinjstva

Od leta 2013 se je delež hrane na prebivalca, ki je pristala med odpadki,  povečal za 14 odstotkov. Tako je Slovenec v koš za smeti v letu 2015 odvrgel povprečno 73 kg hrane, leta 2013 pa približno 63 kg.

Odpadna hrana nastaja pri izvajanju določenih dejavnosti.  Štirje glavni viri, kjer hrana postaja odpadek, so proizvodnja hrane, trgovina z živili, gostinski obrati in gospodinjstva.

V Sloveniji največji delež odpadne hrane proizvedejo gospodinjstva, to je skoraj (48%) polovico vse odpadne hrane. Četrtina odpadne hrane nastane pri sami proizvodnji hrane,  približno desetina pa v trgovinah z živili. V ustanovah, kjer strežejo hrano, kot so šole, vrtci, bolnišnice, gostinski obrati, nastane približno 19% vse odpadne hrane. Količina odpadne hrane v gostilnah se je v zadnjih treh letih  začela  zmanjševati,  medtem  ko  se je v drugih ustanovah, kjer se streže  hrana,  nekoliko  povečala.  Kljub  temu  pa se je skupni delež odpadne hrane iz tega vira glede na celotno količino odpadne  hrane  od  2013  do  2015  zmanjšal za 2 odstotni točki.

Vsak na leto zavrže približno 27 kg užitne hrane in 163 evrov

Ocene kažejo,  da je bilo v zadnjih treh letih v zavrženi hrani 36% užitnih delov. Ta delež bi s pravilnim odnosom do hrane lahko zmanjšali. V letu 2015 je v Sloveniji nastalo  151.000 ton odpadne hrane, od tega je  bilo užitnega dela 55.000 ton. Prebivalec Slovenije je tako v 2015 zavrgel povprečno približno 27 kg užitnega dela hrane, ki načeloma ne bi smela končati v smeteh, ampak bi se lahko koristno uporabila. 20 kg užitnega dela hrane na prebivalca je zavrgel končni uporabnik, 7 kg užitnega dela na prebivalca pa se je zavrglo v procesu distribucije živil.

PREBERITE TUDI:  Leto 2016 z vidika podnebnih sprememb

Vsak prebivalec slovenskega gospodinjstva je tako povprečno v letu 2015 za 380 kg hrane namenil 1031 evrov, od tega pa je 163evrov s približno 60 kilogrami odpadne hrane vrgel v koš.

64% odpadne hrane, 73.000 ton,  pa je bilo neužitne, to so recimo kosti, koščice, olupki, jajčne lupine, lupine, luščine, in tega dela se načeloma ne da zmanjšati.

Kaj največkrat zavržemo?

Več kot dve tretjini odpadne hrane so predstavljali kuhinjski odpadki. To so odpadki, ki nastanejo pri pripravi obrokov ali ostajajo na krožnikih pri  končnem potrošniku, in tudi odpadki, ki nastajajo pri proizvodnji hrane.

9 % hrane  se je zavrglo, ker ji je pretekel rok uporabe ali ker se je med prodajo spremenila njena kakovost (se je npr. pokvarila). 5 % odpadne hrane so bila odpadna jedilna olja, 4 % odpadki iz priprave in predelave mesa in rib, po 2 % odpadki iz priprave in predelave sadja in zelenjave ter odpadki iz pekarn in slaščičarn, 1 % pa odpadki iz industrije mlečnih izdelkov.