V preteklosti je bila ĆĄkrlatinka eden glavnih razlogov za otroĆĄke smrti, a na sreÄo je uspela sodobna medicina v 20. stoletju zajeziti ĆĄirjenje te bolezni, ki jo povzroÄajo bakterije Streptococcus pyogenes oziroma ÎČ-hemolitiÄni streptokoki skupine A.
Vendar pa se zdi, da se v zadnjih letih dogaja nekaj nenavadnega. Ć krlatinka namreÄ spet postaja vedno bolj razĆĄirjenja. Pred nedavnim izvedena raziskava, ki je bila plod mednarodnega sodelovanja znanstvenikov, je nakazala moĆŸne vzroke za dogajanje. Ti vzroki naj bi se skrivali v genomu enega izmed sevov bakterije, ki je kriva za ĆĄkrlatinko. Ko gre za nalezljive bolezni, je lahko namreÄ Â»druĆŸinsko drevo« organizmov, ki so vpleteni, izjemno kompleksno â tako je nemalokrat teĆŸko predvideti, kje se lahko pojavi nova teĆŸava âŠ
Ć tevilo primerov je v zadnjih letih naraĆĄÄalo na razliÄnih koncih sveta
Bakterije, ki povzroÄajo ĆĄkrlatinko, lahko v notranjosti naĆĄega telesa izloÄijo veÄje koliÄine t. i. superantigenov, ki so zmoĆŸni povzroÄiti ogromno ĆĄkode, ĆĄe posebej pri otrocih. Ni sicer nujno, da so simptomi ĆĄkrlatinke zelo hudi. Vsaj danes je pogosto nasprotno: med tipiÄne teĆŸave, ki se pojavijo pri ĆĄkrlatinki, sodijo izpuĆĄÄajo na koĆŸi in boleÄine v grlu. Vendar je po drugi strani moĆŸna tudi precej hujĆĄa oblika ĆĄkrlatinke, ki privede do t. i. toksiÄnega ĆĄoka in odmiranja organov. Preden so se pojavili antibiotiki, je bila seveda hujĆĄa, pogosto celo usodna razliÄica ĆĄkrlatinke precej pogostejĆĄa.
Na neki toÄki se je zdelo, da je ĆĄkrlatinka povsem obrobna, ĆŸe skorajda odpravljena bolezen, vendar pa so zaÄeli nato pred nekaj leti z razliÄnih koncev sveta poroÄati o nekakĆĄnem novem valu pospeĆĄenega ĆĄirjenja te bolezni. O tem, da gre za vse prej kot za zanemarljivo teĆŸavo, priÄa podatek, da je novi val pomenil kar 600.000 novih okuĆŸb oziroma primerov ĆĄkrlatinke.
Za veÄino primerov ĆĄkrlatinke v zadnjem desetletju naj bi bil kriv nov bakterijski sev
Mednarodna ekipa raziskovalcev, ki jo je vodil molekularni biolog Stephan Brouwer, se je tako odloÄila, da preuÄi, kaj natanÄno se dogaja. Posvetili so se predvsem preuÄevanju genetike streptokokov skupine A. Pri tem jim je uspelo odkriti sev, ki je bil zaznan na obmoÄju severovzhodne Azije in ki izloÄa ĆĄe posebej veliko superantigenov. Med temi superantigeni je tudi takĆĄen, ki bakterijam, krivim za ĆĄkrlatinko, omogoÄa nov, ĆĄe nikoli pred tem opaĆŸen naÄin vdora v gostiteljeve celice.
Na podlagi tega je mogoÄe sklepati, da novi izbruhi ĆĄkrlatinke niso povezani z istimi bakterijskimi sevi kot tisti v preteklosti, ampak s podskupino streptokokov skupine A, ki se je »nauÄila novega trika«. Pri tem je imela »pomoÄ« t. i. fagov oziroma bakteriofagov â virusov, ki povzroÄajo okuĆŸbe bakterij. Ob okuĆŸbi z bakteriofagi so se toksini prenesli z virusov na bakterije oziroma na specifiÄne bakterijske seve, s tem pa so jim omogoÄili uÄinkovitejĆĄi kolonizacijo gostiteljev. Sev bakterije Streptococcus pyogenes, ki je pred tem spadal med manj nevarne, je s tem pridobil pomembno prednost pred drugimi in poskrbel za »obuditev« ĆĄkrlatinke.
Zdi se, da so ukrepi, namenjeni zajezitvi ĆĄirjenja novega koronavirusa oziroma virusa SARS-CoV-2, med drugim poskrbeli tudi za to, da se je ĆĄtevilo okuĆŸb z bakterijami, ki povzroÄajo ĆĄkrlatinko, vsaj zaÄasno nekoliko zmanjĆĄalo. NaÄini okuĆŸbe so namreÄ tudi pri bakteriji Streptococcus pyogenes oziroma pri razliÄnih sevih te bakterije zelo podobni kot pri novem koronavirusu. A ko se bo ĆŸivljenje poÄasi vrnilo na stare tire, kar pomeni, da ne bomo veÄ tako pozorni na higienske ukrepe, vzdrĆŸevanje medsebojne razdalje ipd., se zna zgoditi, da se bo zaÄelo ponovno obÄutno poveÄevati tudi ĆĄtevilo primerov ĆĄkrlatinke.