Blaž Švab: Peti je treba tudi o odnosu do dežele, v kateri živiš

Blaž Švab, ki je z nastopanjem povezan že od mladih let, je skozi svoje delo dozorel in vlogi pevca dodal tudi mnoge druge kvalitete, zaradi katerih je priljubljen tako pri mlajših kot starejših generacijah.

Vpliv kemikalij na delovnem mestu na plodnost

V zadnjih desetletjih se v strokovni in laični javnosti vse več govori o številnih primerih neplodnosti, ki prizadene pare v reproduktivni dobi.

Ateroskleroza precej razširjena med odraslimi

Ateroskleroza je izjemno razširjena težava pri odraslih – tudi pri tistih brez diagnosticirane srčne bolezni oziroma očitnih simptomov.

Psihobiotiki – probiotiki, ki so še posebej koristni za možgane in duševno zdravje

Psihobiotiki so probiotiki, ki imajo še posebej pozitiven vpliv na naše možgane oziroma kognitivne sposobnosti.

Damjana Bakarič: Premagati tesnobo?! Ni lahko, vendar se da!

Damjana Bakarič o tem, kako preživeti in živeti po izkušnji, ki je ne bi privoščili niti najhujšim sovražnikom.

Ana Praznik: Bodite prijazni do drugih, in drugi bodo prijazni do vas

Z Ano Praznik, voditeljico oddaje Delovna akcija, sva se pogovarjali med snemanjem oddaje, kjer so prenavljali stanovanje družine v stiski.

Sindrom Petra Pana: ko oseba nikoli zares ne odraste …

Ali ste že slišali za »sindrom Petra Pana«? Čeprav ne gre za uradno diagnozo, je to težava, s katero se spopada vedno več ljudi.

Vlažilnik zraka v spalnici – da ali ne?

Vlažilnik zraka v spalnici se zdi tako odlična rešitev, toda če se odločite za nakup, morate upoštevati nekaj pomembnih napotkov.
Zdravje & prehranaŠkrlatinka spet na pohodu?

Škrlatinka spet na pohodu?

MORDA VAS ZANIMA

V preteklosti je bila škrlatinka eden glavnih razlogov za otroške smrti, a na srečo je uspela sodobna medicina v 20. stoletju zajeziti širjenje te bolezni, ki jo povzročajo bakterije Streptococcus pyogenes oziroma β-hemolitični streptokoki skupine A.

- Oglas -

Vendar pa se zdi, da se v zadnjih letih dogaja nekaj nenavadnega. Škrlatinka namreč spet postaja vedno bolj razširjenja. Pred nedavnim izvedena raziskava, ki je bila plod mednarodnega sodelovanja znanstvenikov, je nakazala možne vzroke za dogajanje. Ti vzroki naj bi se skrivali v genomu enega izmed sevov bakterije, ki je kriva za škrlatinko. Ko gre za nalezljive bolezni, je lahko namreč »družinsko drevo« organizmov, ki so vpleteni, izjemno kompleksno – tako je nemalokrat težko predvideti, kje se lahko pojavi nova težava …

Število primerov je v zadnjih letih naraščalo na različnih koncih sveta

Bakterije, ki povzročajo škrlatinko, lahko v notranjosti našega telesa izločijo večje količine t. i. superantigenov, ki so zmožni povzročiti ogromno škode, še posebej pri otrocih. Ni sicer nujno, da so simptomi škrlatinke zelo hudi. Vsaj danes je pogosto nasprotno: med tipične težave, ki se pojavijo pri škrlatinki, sodijo izpuščajo na koži in bolečine v grlu. Vendar je po drugi strani možna tudi precej hujša oblika škrlatinke, ki privede do t. i. toksičnega šoka in odmiranja organov. Preden so se pojavili antibiotiki, je bila seveda hujša, pogosto celo usodna različica škrlatinke precej pogostejša.

Na neki točki se je zdelo, da je škrlatinka povsem obrobna, že skorajda odpravljena bolezen, vendar pa so začeli nato pred nekaj leti z različnih koncev sveta poročati o nekakšnem novem valu pospešenega širjenja te bolezni. O tem, da gre za vse prej kot za zanemarljivo težavo, priča podatek, da je novi val pomenil kar 600.000 novih okužb oziroma primerov škrlatinke.

Streptococcus pyogenes Škrlatinka

Za večino primerov škrlatinke v zadnjem desetletju naj bi bil kriv nov bakterijski sev

Mednarodna ekipa raziskovalcev, ki jo je vodil molekularni biolog Stephan Brouwer, se je tako odločila, da preuči, kaj natančno se dogaja. Posvetili so se predvsem preučevanju genetike streptokokov skupine A. Pri tem jim je uspelo odkriti sev, ki je bil zaznan na območju severovzhodne Azije in ki izloča še posebej veliko superantigenov. Med temi superantigeni je tudi takšen, ki bakterijam, krivim za škrlatinko, omogoča nov, še nikoli pred tem opažen način vdora v gostiteljeve celice.

- Oglas -

Na podlagi tega je mogoče sklepati, da novi izbruhi škrlatinke niso povezani z istimi bakterijskimi sevi kot tisti v preteklosti, ampak s podskupino streptokokov skupine A, ki se je »naučila novega trika«. Pri tem je imela »pomoč« t. i. fagov oziroma bakteriofagov – virusov, ki povzročajo okužbe bakterij. Ob okužbi z bakteriofagi so se toksini prenesli z virusov na bakterije oziroma na specifične bakterijske seve, s tem pa so jim omogočili učinkovitejši kolonizacijo gostiteljev. Sev bakterije Streptococcus pyogenes, ki je pred tem spadal med manj nevarne, je s tem pridobil pomembno prednost pred drugimi in poskrbel za »obuditev« škrlatinke.

Ukrepi, povezani z novim koronavirusom, začasno upočasnili tudi širjenje škrlatinke

Zdi se, da so ukrepi, namenjeni zajezitvi širjenja novega koronavirusa oziroma virusa SARS-CoV-2, med drugim poskrbeli tudi za to, da se je število okužb z bakterijami, ki povzročajo škrlatinko, vsaj začasno nekoliko zmanjšalo. Načini okužbe so namreč tudi pri bakteriji Streptococcus pyogenes oziroma pri različnih sevih te bakterije zelo podobni kot pri novem koronavirusu. A ko se bo življenje počasi vrnilo na stare tire, kar pomeni, da ne bomo več tako pozorni na higienske ukrepe, vzdrževanje medsebojne razdalje ipd., se zna zgoditi, da se bo začelo ponovno občutno povečevati tudi število primerov škrlatinke.

NAJNOVEJŠE

Spletna stran za pravilno delovanje uporablja piškotke. Z uporabo spletne strani se strinjate z z uporabo piškotkov in splošnimi pogoji poslovanja. Podrobne informacije o uporabi piškotkov na tej spletni strani so na voljo s klikom na nastavitve .
V redu
Več ×
×