Prijava
Škodljivci v vrtu in razne bolezni, ki se pojavljajo so od nekdaj povzročali težave pri doseganju zadostnih količin hrane, zato je bila lakota, preden so se pojavili pesticidi, pogost pojav. Odkritje pesticidov je pomenilo velik korak v boju zoper lakoto, vendar se je čez čas pokazala tudi slaba stran in ljudje so se začeli zavedati, da bo potrebna pri njihovi rabi večja mera previdnosti.
Pesticidi proti škodljivcem niso najboljša izbira
Pesticidi so kemična sredstva, ki jih uporabljamo proti škodljivcem, boleznim in za zatiranje plevelnih rastlin. Če povzamemo na najbolj enostaven način, so to strupi, ki ubijajo. Lahko pa rečemo tudi drugače, da so zdravila, ki pozdravijo. Idealno bi bilo, če bi delovali samo na ciljne organizme, vendar žal ni tako oziroma tako delujejo le redki. Pri tem je zanimivo, da imajo nekatera sredstva, ki so sicer manj strupena, širši spekter delovanja in kot taka lahko naredijo več škode v okolju, kot bi pričakovali glede na njihovo strupenost. V naravnem okolju je vzpostavljeno ravnovesje med škodljivci v vrtu in njihovimi plenilci, čeprav se tudi zgodi, da pride do prerazmnožitev. Prvih je navadno mnogo več in si tudi hitreje opomorejo po vsakem škropljenju kot na primer njihovi plenilci, ki za to potrebujejo veliko več časa, a le pod pogojem, da škropljenja ne ponovimo. Tako so listne uši in pršice kljub večkratnemu škropljenju vsakoletna nadloga v intenzivnih sadovnjakih, saj zaradi širokega delovanja uporabljenih insekticidov nimajo naravnih sovražnikov.
Škodljivci v vrtu: Kako zmanjšati tveganja
Prvi korak pri zmanjševanju tveganja za pojav bolezni in škodljivcev v vrtu je izbira takšnih rastlin, ki so odpornejše. Med sortami so razlike glede odpornosti, zato je prav, da kupujemo premišljeno. Drugi korak je poznavanje zahtev rastlin glede svetlobe, vode in tal, da jim bomo namenili takšno rastišče, ki je zanje najbolj primerno. Tretji je nakup zdravih in močnih sadik, ki ne kažejo znakov bolezni, so vitalne in lepo razvite ter njihove lastnosti ustrezajo razmeram, ki veljajo v našem vrtu. Pravilna vzgoja, razdalja sajenja, upoštevanje kolobarja, medsosedski odnosi, ustrezna oskrba s hranili, vodo – vse to so ukrepi, ki izboljšujejo odpornost rastlin in s tem zmanjšujejo potrebo po uporabi sredstev za varstvo rastlin. Tudi mešana zasaditev na zelenjavnih gredicah, kjer bodo različne vrtnine uspevale skupaj, zmanjšuje verjetnost pojava bolezni in škodljivcev. Nekateri danes pomembnejši škodljivci v vrtu, lep primer so koloradski hrošči, so postali škodljivi šele z monokulturnim pridelovanjem na velikih površinah, pred tem pa so bili povsem neopazni hroščki, ki so se zadovoljili z divjimi rastlinami.
Naj bodo rastline varne
Za razliko od pridelovalcev, ki morajo uporabiti vsa sredstva, da dosežejo začrtane cilje, na vrtu ni tako. Veliko pomembneje je, da pri delu z rastlinami uživamo, ob tem pa tudi nekaj pridelamo, včasih več in drugič manj. Poleg tega ljubiteljski vrtnarji večinoma nimajo ne znanja ne opreme za pravilno rabo sredstev za varstvo rastlin. To nikakor ne pomeni, da podcenjujem njihovo znanje, saj je izračun potrebne količine določenega sredstva za varstvo rastlin za hektar pšenice ali sadovnjaka s super moderno škropilnico mnogo lažji kot izračun za eno samo rastlino, pri kateri imamo na voljo navadno ročno škropilnico. Zaradi manjših površin sta odmerjanje pripravka in samo škropljenje težja, poleg tega pa lahko v strnjenih naseljih zanese sredstvo tudi na sosedov vrt, posebno pri škropljenju večjih rastlin. Alternativa kemičnim sredstvom za varstvo rastlin so naravna sredstva, kot je na primer gabezov čaj, ki lahko pomagajo v posameznih primerih, vendar je njihova učinkovitost v primerjavi s kemičnimi sredstvi za varstvo rastlin lahko slabša in proti najbolj agresivnim boleznim in škodljivcem.
