Za sobne rastline obstaja kar nekaj pripravkov, ki jih lahko z malo izdelamo sami. Med takšne spada tudi gabezov čaj za nego sobnih rastlin. Seveda pa moramo v prvi vrsti poskrbrti za pravilno skrb za sobne rastline, saj nam v nasprotnem primeru tudi gabezov čaj ne more pomagati. Pri negi sobnih rastlin velja nekaj pravil in priporočil. Pojavu bolezni in škodljivcev se bomo izognili, če bomo le upoštevali nekaj preprostih napotkov. Odpornost rastlin bomo dodobra zamajali, če bomo rastline zalivali z vodo, ki smo jo ravno natočili iz pipe.
Kako zalivamo sobne rastline?
Voda za zalivanje rastlin mora v posodi stati vsaj 24 ur in šele nato zalijemo rože. S tem, ko voda stoji postane mehka in sobne temperature. Koliko je potrebno rastline zalivati je odvisno od vrste rože in temperature, kjer jo imamo. Splošno pravilo pa je tako, da zalijemo samo, ko je substrat v lončku suh.
Zaradi ogrevanja stanovanj je zrak suh in tako neprimerno okolje za rast rastlin. Konice listov rastlin nam začnejo rjaveti, in to je znak, da rastlina potrebuje več vlage. Vlago nadomestimo s škropljenjem. Veliko rastlin pa ne prenese rednega škropljenja, zato pri teh naredimo naslednjo zvijačo. V podstavek nasujemo pesek in nekaj kamenja. Pesek naj bo vedno rahlo vlažen. Ali pa lonček z rastlino damo v nekoliko večji lonček, vmesni prostor pa zapolnimo z mivko ali peskom, ki naj bo vedno rahlo vlažen. Voda pa ne sme zastajati, kajti v tem primeru tvegamo koreninsko gnilobo. Z rahlo vlažnim peskom ali mivko pa bo imela rastlina vedno dovolj vlažno okolico.
Naredite so gabezov čaj za nego rastlin
Občasno pa je potrebno rastline tudi pognojiti, za spodbujanje rasti, lahko našim rastlinam včasih privoščimo in jim skuhamo malo gabezovega čaja. Na 500 ml vrele vode damo 2 žlici posušenih gabezovih listov. Gabezove liste prelijemo z vrelo vodo in počakamo, da se čaj ohladi na sobno temperaturo. Gabezov čaj precedimo in rastline izdatno poškropimo enkrat na teden. Gbabezov čaj, ki nam ostane lahko hranimo v hladilniku en teden.
Škodljivci in bolezni napadajo tako zunanje kot tudi notranje rastline
Večino rastlin spremljajo točno določene bolezni in škodljivci, ki so vsakoleten pojav in nanje lahko računamo. Pri vinski trti je to peronospora, krompirjeva plesen se pojavlja na krompirju in paradižniku, črna pegavost dela skrbi ljubiteljem vrtnic, pridelek jabolk kvari škrlup ali krastavost itd. Te bolezni so stalne in vezane točno na določeno vrsto, zato ni nevarnosti, da bi se jablana okužila s krompirjevo plesnijo. Podobno velja tudi za škodljivce. Jablano obiskuje več vrst listnih uši, teh pa ne bomo nikdar našli na ribezu, hruški ali na solati. Stalne bolezni in škodljivce lahko predvidimo, zato izbiramo takšne sorte, ki so odpornejše. Na vrtnih rastlinah pa se lahko pojavijo tudi občasni škodljivci, ki sem zaidejo slučajno in lahko presenetijo tudi največje poznavalce.