Prijava
Številni starši so žal še vedno prepričani, da je šeškanje povsem sprejemljiva oblika kaznovanja, ki je lahko celo koristna za otrokov razvoj. Raziskave, povezane s to problematiko, kažejo povsem drugačno sliko. To je potrdila tudi metaanaliza, ki je bila letos objavljena v reviji Lancet. Raziskovalci so analizirali 69 študij, ki so nastale v Združenih državah Amerike, Kanadi, Švici, Kolumbiji, Veliki Britaniji, Turčiji, Grčiji ter na Japonskem in Kitajskem. Ne le da šeškanje ne prinaša koristi, ampak je lahko zelo škodljivo za otrokov razvoj in splošno dobrobit. Starši, ki menijo, da lahko s tovrstnimi »vzgojnimi metodami« poskrbijo, da se bo otrok obnašal lepše, se torej motijo.
Več agresije, motečega obnašanja med poukom, maščevalnosti in izbruhov jeze
Raziskovalci so se osredotočili samo na šeškanje oziroma na »blažje oblike telesnega kaznovanja«. Tako so bile izključene resnejše oblike fizične zlorabe otrok, podobno pa je veljalo tudi za verbalno starševsko nasilje. Večina študij, ki so bile del metaanalize, je privedla do ugotovitve, da ima lahko šeškanje številne negativne učinke. Ena od zelo pogostih posledic šeškanja je bilo vedno bolj problematično obnašanje otrok, katerih starši so uporabljali tovrstne oblike kaznovanja. Otroci so postajali tako vedno bolj agresivni, obenem pa so začeli s svojim obnašanjem vse pogosteje motiti izvajanje pouka. Pogosti so bili tudi izbruhi jeze in uporniško vedenje. Prav tako pa je bilo šeškanje povezano z večjo maščevalnostjo otrok. Tovrstni odzivi niso bili odvisni od otrokovega spola.
Siceršnja toplina staršev ne izniči negativnih vplivov telesnega kaznovanja
V okviru ene od analiziranih raziskav je bila zaznana celo korelacija med šeškanjem in zmanjšanimi kognitivnimi sposobnostmi otrok. Kar nekaj raziskav pa je razkrilo tudi obstoj korelacije med pogostostjo šeškanja in verjetnostjo za različne težave pri otrocih. Metaanaliza je pokazala, da se velikokrat ne konča »samo« pri šeškanju. Blažje oblike telesne kazni so namreč velikokrat vodile do hujšega fizičnega nasilja. Raziskovalci, ki so pripravili metaanalizo, so obenem ugotovili, da prevladujoči vzgojni stil ne more izničiti negativnih posledic šeškanja. Tudi če so starši večino časa zelo topli in ljubeči, lahko občasno šeškanje poveča verjetnost za vedenjske težave pri otroku.
V mnogih državah šeškanje še vedno sprejemljiva oblika kaznovanja otrok
Pri nas je sicer telesno kaznovanje otrok, kamor spadajo tudi blažje oblike oziroma šeškanje, zakonsko prepovedano. Vse oblike telesnega kaznovanja otok so trenutno prepovedane v 62 državah po svetu, kar pomeni, da obstaja kar precej držav, kjer imajo starši še vedno pravico do šeškanja otrok. To velja tudi za Združene države Amerike, v zakonih skoraj 20 ameriških zveznih držav pa je obenem še vedno navedeno, da lahko telesno kazen uporabljajo celo učitelji v šoli. Tako je zgolj 13 odstotkov vseh otrok na svetu zakonsko zaščitenih pred vsem oblikami telesnega nasilja. Konvencija o otrokovih pravicah sicer vključuje tudi zaščito pred »telesno kaznijo in drugimi krutimi ali ponižujočimi oblikami kaznovanja«.
Alternativne vzgojne metode, ki niso škodljive za otroka
Šeškanje torej ni rešitev; prepričanje, da s tovrstnim kaznovanjem otroku na dolgi rok delate uslugo, tako spada ne smetišče zgodovine. Seveda pa to še ne pomeni, da bi morala vzgoja izključevati kakršno koli kaznovanje. Strokovnjaki priporočajo kazni, kot sta začasna izguba določenih privilegijev (na primer začasna prepoved gledanja televizije) ali začasni odvzem igrač. Pri tem je pomembno, da je oblika kazni prilagojena otrokovi starosti. Če otrok ni zmožen povezave med določenim dejanjem oziroma obnašanjem in posledico, kazen nima pravega smisla. Obenem pa je dobro upoštevati, da so učinki praviloma precej boljši, če se starši namesto na kazni za nezaželeno vedenje osredotočijo na spodbujanje zaželenega obnašanja pri otroku.
