»Samoterapija« seveda ne more nadomestiti profesionalne terapije z usposobljenim terapevtom, Å¡e posebej Äe se spopadate z resnejÅ¡imi teÅŸavami. Toda »terapija v lastni reÅŸiji« ima lahko kljub temu ogromno koristi. OmogoÄa vam nadzor nad Äustvi in poÄutjem. Äe zaÄnete drseti proti zelo temaÄnim obmoÄjem, boste lahko hitro ugotovili, da se dogaja nekaj nenavadnega. PoslediÄno pa boste lahko hitreje poiskali profesionalno pomoÄ.
Kako torej postati »sam svoj terapevt«? ZaÄnete lahko tako, da si vsak dan zastavite tri zelo pomembna vpraÅ¡anja âŠ
1. Kako pogosto mi uspe ÅŸiveti v trenutku?
DolgoroÄni naÄrti so pomembni. Pomembna je tudi analiza napak in negativnih dogodkov iz preteklosti. Toda Äe so vaÅ¡e misli nenehno osredotoÄene na preteklost in/ali prihodnost, ÅŸivljenje polzi mimo vas. Ne slepite se, da boste lahko sreÄni Å¡ele takrat, ko doseÅŸete specifiÄne cilje. Äe ne znate ceniti tistega, kar ÅŸe imate, boste najverjetneje vedno hlepeli po »neÄem veÄ«. SreÄa se vam bo tako vedno izmikala.
NemogoÄe je seveda priÄakovati, da bodo vaÅ¡e misli vedno osredotoÄene na tukaj in zdaj, vendar pa je vsekakor pomembno, da jih poskuÅ¡ate Äim pogosteje usmeriti k sedanjemu trenutku. Pomemben del »samoterapije« je tako tudi razmislek o tem, kako pogosto se preprosto prepustite trenutku in odmislite vse druge skrbi. Äe na primer med igro z otroki pogosto razmiÅ¡ljate o delu, zamujate ogromno pomembnih trenutkov, ki jih ne bo mogoÄe rekonstruirati. PoskuÅ¡ajte najti ravnovesje med naÄrti za prihodnost, refleksijo in uÅŸivanjem v drobnih ÅŸivljenjskih radostih, ki so na dosegu roke.
2. Kako se poÄutim, ko sem sam s svojimi mislimi?
Ali se bojite biti »sami s sabo«? Kako se poÄutite, ko okoli vas ni drugih ljudi? Se poskuÅ¡ate nemudoma zamotiti s televizijo ali s telefonom, saj vas je groza lastnih misli? To je vsekakor znak, da nekaj v vaÅ¡em ÅŸivljenju ni povsem v redu. Izogibanje teÅŸavam vas ne bo pripeljalo daleÄ. Precej pametneje je, da se poskuÅ¡ate z njimi Äim prej spopasti.
Za zaÄetek lahko poskusite zapisati, kaj je tisto, kar vas tare in zaradi Äesar ne zmorete biti sami s sabo. Nato se poskuÅ¡ajte domisliti vsaj treh moÅŸnih reÅ¡itev za posamezno teÅŸavo, ki jih prav tako zapiÅ¡ite. Obenem pa zapiÅ¡ite Å¡e, kaj je tisto, za kar ste lahko hvaleÅŸni in na kar ste ponosni. Äe boste vajo ponavljali vsakodnevno, boste zaÄeli na ÅŸivljenje postopoma gledati precej bolj optimistiÄno. VaÅ¡i najveÄji strahovi bodo postali precej bolj obvladljivi. PoslediÄno pa se ne boste veÄ bali lastne druÅŸbe.
3. Kako pogosto obsojam druge ljudi, ne da bi se poskušal vşiveti v njihovo koşo?
Pomemben del samoterapije je tudi razmislek o tem, kako dojemate druge. Je vaÅ¡ pogled na svet izrazito Ärno-bel? Ali pogosto obsojate ljudi, ne da bi poskuÅ¡ali razumeti njihovo perspektivo? Razmislite, kaj se skriva v ozadju tovrstnih vzorcev, ki imajo najverjetneje vse prej kot pozitiven vpliv na vaÅ¡e duÅ¡evno zdravje.
Kaj je tisto, kar vas v resnici moti? Ali druge pogosto obsojate zaradi tistega, kar najbolj sovraÅŸite pri sebi? So prehitre sodbe morda povezane z nepredelanimi travmami iz otroÅ¡tva? Ali so starÅ¡i od vas priÄakovali veÄ, kot ste zmogli? PoskuÅ¡ate s sodbami pogosto preusmeriti pozornost s tistega, kar dojemate kot lastne napake? Pri iskanju odgovorov na navedena vpraÅ¡anja bodite pozorni tudi na svoje telesne odzive. Jeza, zamera, sovraÅ¡tvo in podobni obÄutki pogosto povzroÄijo zakrÄenost telesa, poslediÄno pa se lahko razvijejo kroniÄne boleÄine. OzaveÅ¡Äanje in predelava potlaÄenih Äustev sta tako zelo pomembna tudi za izboljÅ¡anje telesnega zdravja.