0,00 EUR

V košarici ni izdelkov.

Osebna rastSam svoj terapevt: 3 vprašanja, ki si jih morate zastaviti vsak dan

Sam svoj terapevt: 3 vprašanja, ki si jih morate zastaviti vsak dan

MORDA VAS ZANIMA

»Samoterapija« seveda ne more nadomestiti profesionalne terapije z usposobljenim terapevtom, Å¡e posebej če se spopadate z resnejÅ¡imi teÅŸavami. Toda »terapija v lastni reÅŸiji« ima lahko kljub temu ogromno koristi. Omogoča vam nadzor nad čustvi in počutjem. Če začnete drseti proti zelo temačnim območjem, boste lahko hitro ugotovili, da se dogaja nekaj nenavadnega. Posledično pa boste lahko hitreje poiskali profesionalno pomoč.

- Oglas -

Kako torej postati »sam svoj terapevt«? Začnete lahko tako, da si vsak dan zastavite tri zelo pomembna vpraÅ¡anja 


1. Kako pogosto mi uspe ÅŸiveti v trenutku?

Dolgoročni načrti so pomembni. Pomembna je tudi analiza napak in negativnih dogodkov iz preteklosti. Toda če so vaÅ¡e misli nenehno osredotočene na preteklost in/ali prihodnost, ÅŸivljenje polzi mimo vas. Ne slepite se, da boste lahko srečni Å¡ele takrat, ko doseÅŸete specifične cilje. Če ne znate ceniti tistega, kar ÅŸe imate, boste najverjetneje vedno hlepeli po »nečem več«. Sreča se vam bo tako vedno izmikala.

Nemogoče je seveda pričakovati, da bodo vaÅ¡e misli vedno osredotočene na tukaj in zdaj, vendar pa je vsekakor pomembno, da jih poskuÅ¡ate čim pogosteje usmeriti k sedanjemu trenutku. Pomemben del »samoterapije« je tako tudi razmislek o tem, kako pogosto se preprosto prepustite trenutku in odmislite vse druge skrbi. Če na primer med igro z otroki pogosto razmiÅ¡ljate o delu, zamujate ogromno pomembnih trenutkov, ki jih ne bo mogoče rekonstruirati. PoskuÅ¡ajte najti ravnovesje med načrti za prihodnost, refleksijo in uÅŸivanjem v drobnih ÅŸivljenjskih radostih, ki so na dosegu roke.

- Oglas -

2. Kako se počutim, ko sem sam s svojimi mislimi?

Ali se bojite biti »sami s sabo«? Kako se počutite, ko okoli vas ni drugih ljudi? Se poskušate nemudoma zamotiti s televizijo ali s telefonom, saj vas je groza lastnih misli? To je vsekakor znak, da nekaj v vašem şivljenju ni povsem v redu. Izogibanje teşavam vas ne bo pripeljalo daleč. Precej pametneje je, da se poskušate z njimi čim prej spopasti.

Za začetek lahko poskusite zapisati, kaj je tisto, kar vas tare in zaradi česar ne zmorete biti sami s sabo. Nato se poskuÅ¡ajte domisliti vsaj treh moÅŸnih reÅ¡itev za posamezno teÅŸavo, ki jih prav tako zapiÅ¡ite. Obenem pa zapiÅ¡ite Å¡e, kaj je tisto, za kar ste lahko hvaleÅŸni in na kar ste ponosni. Če boste vajo ponavljali vsakodnevno, boste začeli na ÅŸivljenje postopoma gledati precej bolj optimistično. VaÅ¡i največji strahovi bodo postali precej bolj obvladljivi. Posledično pa se ne boste več bali lastne druÅŸbe.

3. Kako pogosto obsojam druge ljudi, ne da bi se poskušal vşiveti v njihovo koşo?

Pomemben del samoterapije je tudi razmislek o tem, kako dojemate druge. Je vaš pogled na svet izrazito črno-bel? Ali pogosto obsojate ljudi, ne da bi poskušali razumeti njihovo perspektivo? Razmislite, kaj se skriva v ozadju tovrstnih vzorcev, ki imajo najverjetneje vse prej kot pozitiven vpliv na vaše duševno zdravje.

Kaj je tisto, kar vas v resnici moti? Ali druge pogosto obsojate zaradi tistega, kar najbolj sovraşite pri sebi? So prehitre sodbe morda povezane z nepredelanimi travmami iz otroštva? Ali so starši od vas pričakovali več, kot ste zmogli? Poskušate s sodbami pogosto preusmeriti pozornost s tistega, kar dojemate kot lastne napake? Pri iskanju odgovorov na navedena vprašanja bodite pozorni tudi na svoje telesne odzive. Jeza, zamera, sovraštvo in podobni občutki pogosto povzročijo zakrčenost telesa, posledično pa se lahko razvijejo kronične bolečine. Ozaveščanje in predelava potlačenih čustev sta tako zelo pomembna tudi za izboljšanje telesnega zdravja.

NAJNOVEJÅ E