Radič – zakaj je dobro, da konča na vašem krožniku

    1. Radič in druge solate

    Poznamo več vrst rastlin, katerim poljubno rečemo solatnice, skupno pa jim je predvsem to, da uživamo liste. Poleg solate, tako poznamo tudi motovilec, endivije, rukolo in seveda različne radiče.

    radič

    2. Grenčice

    Za radič je značilna posebna grenkoba, ki je nekaterim všeč, nekateri pa ravno zaradi tega radiča ne marajo. Grenak okus lahko pri radiču sicer omilimo ali pa celo odpravimo s posebni postopki priprave. Ker mnoge grenčina radiča moti, lahko s sekljanjem in kuhanjem le to omilimo. Vendar pa tako izgubimo kar nekaj zdravilnih lastnosti. Zato se moramo včasih odločiti, kaj bomo raje izbrali okus ali zdravje. Polurno namakanje v mlačni vodi že precej omili grenčico, pa tudi na drobno sesekljan radič-če ga pripravljamo za kuhane jedi.

    Vendar pa ravno grenkoba daje radiču zdravilno vrednost. Le ta namreč zdravilno vpliva na naše prebavne organe. Spodbuja tudi delovanje jeter in vranice ter krepi apetit.

    Tako velja, da če za večerjo zaužijete radič, boste zjutraj kar hrepeneli po kraljevskem zajtrku.

    3. Setev

    Radič lahko sejemo od pomladi pa do poznega poletja, odvisno od sorte. Vendar pa lahko prehitra setev povzroči prezgodnje cvetenje in tvorbo semen, zato priporočamo, da radič raje sejete v poletnih mesecih. Seme večine sort radičev kali od 5 do 14 dni. Če ste radič sejali v juniju, ga lahko v avgustu tudi presadite in tako razredčite. Sadike radiča, bodo tako imele dovolj prostora, da bodo lahko oblikovale lepe glavice. Radič lahko pobiramo ali žanjemo v jeseni, pa tudi pozno v zimo in pomlad. Čeprav je radič trajnica, ga pri nas gojimo kot enoletno rastlino.

    PREBERITE TUDI:  Kislo zelje in repa: kisanje zelja in repe v nekaj korakih

    Posebej zanimiva pa je setev radiča v kombinaciji z deteljo. Če premorete večjo njivo, oziroma uporabljate kolobar, lahko na parcelo, ki počiva, posejete skupaj črno deteljo in radič. Tako bo detelja imela pozitivne učinke na tla, pa še radič si boste lahko nabrali.

    Pri radiču se lahko odločimo ali bomo liste večkrat zaporedoma rezali ali pa počakamo, da se oblikuje glavica. Če smo sejali neprezimne sorte radiča. Glavice porežemo pozno jeseni. Pri temperaturi med 0 in 1 oC ga lahko hranimo kar do 12 dni. Prezimne sorte radiča, pustimo na prostem. Režemo jih po potrebi. Pred snegom ga lahko zaščitimo s kopreno ali pa kar z smrekovimi vejami.

    Sajenje radiča

    4. Sorte radiča

    Poznamo veliko različnih sort radičev. Med seboj se razlikujejo po barvi listov, ki so lahko zeleni, rdečo, beli itd. Nekatere sorte imajo okrogle, nekatere podolgovate glavice, nekatere pa oblikujejo rozeto. Čeprav velja radič za zimsko zelenjavo, ga lahko pobiramo tudi zgodaj spomladi, seveda, če izberemo sorte, ki prezimijo. Poleg prezimnih in neprezimnih sort radičev, pa ločimo tudi take, ki so primerne ali pa niso primerne za siljenje.

    Od sort radičev je zagotovo najbolj poznana Palla rossa, ki oblikuje okrogle, vinsko rdeče glavice.

    V Sloveniji pa imamo tudi avtohtone sorti radiča. Prva sorta je MONIVIP, ki oblikuje velike okrogle glavice, zelene barve. Radič Monivip je prezimna sorta radiča, zato ga lahko nabiramo jeseni in spomladi. Ni primerna za siljenje. Druga sorta je ANIVIP. Tudi za sorto anivip velja, da lahko njene vinsko rdeče okrogle glavice nabiramo tako jeseni kakor tudi spomladi. Tudi sorta anivip ni primerna za siljenje.

    PREBERITE TUDI:  Problem s korenčkom

    Najbolj iskani in čedalje bolj tudi v svetu priznana pa je sorta solkanski ali goriški radič. Solkanski radič je domača – avtohtona sorta, ki naj bi najbolje uspevala ravno v okolici Solkana. Posebna mikroklima, ki ji botruje Soča, pripomore, da ima radič glavico, ki po obliki spominja na vrtnico. Solkanski radič je namenjen siljenju, zato je postopek njegove priprave dolgotrajen in poteka skoraj celo leto.

    5. Siljenje radiča

    Že večkrat smo omenili siljenje radiča. Siljenje je postopek, s katerim pridobimo glavice iz korenin radiča, ki jih imamo čez zimo v zasipnici. Kot prvo, je pomembno, da za siljenje izberemo pravo sorto radiča (npr: Treviški, Bianco di Milano, Verona). Radič posejemo v poletnih mesecih. V drugi polovici oktobra, ga izkopljemo skupaj s celo korenino. Vse liste odrežemo, pustimo pa srček, ki ga skupaj s korenino shranimo v hladnem in suhem prostoru. Ko pa si zaželimo radiča, korenine prenesemo v bolj vlažen, vendar ravno tako temen prostor, ki ima temperaturo med 10 in 18oC. Tam jih položimo v zasipnico, ki jo lahko naredimo tudi tako, da v zaboje nasujemo vlažno žagovino, mivko ali pesek. Iz srčka bo v nekaj tednih zrasla glavica radiča. Glavico odrežete, koreniko pa lahko zavržete.

    6. Kulinarika

    Radič lahko pripravimo samega kot solato. Odlično se poda tudi k ostali zelenjavi. Lahko ga tudi kuhamo ali iz njega pripravimo enolončnico. Posebno okusen pa je tudi pripravljen na žaru.

    Povejte svoje mnenje - kometirajte