Redno pitje kave je lahko koristno za vaše srce

Študija, ki je bila predstavljena na letošnjem kongresu Ameriškega združenja za kardiologijo, prinaša dobre novice za ljubitelje kave. Ne le da zmerno uživanje kave...

Kaj je krivo za slabost med vožnjo?

Nekateri ljudje imajo med vožnjo tako hude težave s slabostjo, da se ne morejo osredotočiti na nič drugega.

Ajurvedski nasveti za boljše duševno zdravje

Eden od glavnih ciljev ajurvedskih tehnik je vzpostavljanje ravnovesja med telesom, umom in dušo.

Začinite svoje zdravje s super začimbami

Začimbe in zelišča so zagotovo nekakšno superživilo. V njih so namreč skoncentrirane številne izjemno koristne snovi.

Rastline, ki ugodno vplivajo na centralni živčni sistem

V rastlinah najdemo veliko sestavin, ki delujejo na centralni živčni sistem in imajo pogosto pomirjevalni ali stimulativni učinek na naše telo.

Ali vas občasno preseneti nadpovprečno močna menstruacija?

Menstruacije so večinoma precej šibke, spremljajoči »simptomi« pa mili, občasno pa vas kljub temu preseneti zelo močna menstruacija.

Narava lahko poskrbi za bistveno manj zastrašujoče bolnišnice

Profesorica krajinske arhitekture se je posvetila vprašanju, kako narediti bolnišnice bolj prijazne za obiskovalce.

Helena Ošep: Klepet ob skodelici alpskega čaja

Helena Ošep se ukvarja s pripravo čajnih mešanic, ki so posebne zaradi izrazite arome, značilne za rastlinje alpskega okolja.
Vrt & VrtnarjenjePriprave na novo sezono vrtnarjenja

Priprave na novo sezono vrtnarjenja

MORDA VAS ZANIMA

S prvimi meseci v letu pride tudi čas, ko začnemo dela na vrtu. Vsak vrt oziroma prostor je edinstven in po svoje poseben, zato lahko govorimo le o usmeritvah in priporočilih, kako ga urediti. Ureditev vrta je odvisna od velikosti, oblike, stanja zemlje in seveda od potreb posameznika ali družine. Katere vrtnine bomo imeli (in koliko), je odvisno predvsem od našega okusa in potreb.

- Oglas -

Vrt je dobro načrtovati ali vsaj deloma vedeti, kako si bodo vrtnine sledile na gredicah skozi pridelovalno sezono. To nam omogoča, da vrt kar se da optimalno koristimo. Tako v smislu koriščenja površine, prostora, ki ga imamo na voljo, kot tudi najboljše metode za ohranjanje rodovitnosti tal. Pravo zaporedje in vrstenje poljščin je merilo uspešnosti v vsakem vrtu. Omogoča optimalno izkoriščanje hranil in preprečuje pogost pojav bolezni in škodljivcev.

Že na začetku je dobro, da tudi razmislimo, ali bomo v vrt vključili tudi trajne vrtnine, zeliščni kotiček, rožni kotiček in kakšno sadno rastlino. Če želimo imeti na vrtu rastline, kot so rabarbara, šparglji ali artičoke, jih posadimo na del vrta, ki ga posebej odmerimo. Ta del naj bo ločen od enoletnih vrtnin. Tudi sicer raje ne mešajmo trajnih in enoletnih vrtnin, saj bomo imeli v nadaljnjih letih težave s kolobarjenjem oz. vrstenjem vrtnin z gredice na gredico.

Urejanje vrta in gredic

Načrtovanje gredic

Oblika gredic ni omejena samo na pravokotne oblike. Lahko izberemo tudi druge oblike, kot so polkrožne, okrogle, večkotne … Velikost gredice pa naj bo tolikšna, da za opravila na njej ni potrebno, da stopamo nanjo, ampak lahko opravimo vse iz prehoda med gredicami. Tekstura tal na gredici se lahko hitro poruši, če hodimo po njej, še posebej ko so tla zelo suha ali zelo mokra. Takrat jih potlačimo, zaradi česar niso več dovolj zračna in rastline še teže rastejo.

Prehode in poti med gredicami lahko pustimo prazne, lahko pa jih posujemo s slamo, listjem, pokošeno travo ali celo postavimo kamnite, betonske ali lesene poti. Seveda pa oblikujemo toliko gredic in take velikosti, kot imamo površin na razpolago.

- Oglas -

Optimalna gredica je široka približno 120 cm, saj lahko tako dosežemo vse vrtnine. Dolžina je poljubna. Recimo, da je povprečna dolžina gredice 3 m. Torej ima povprečna gredica 3,6 m2

Koliko zasaditi, da bo ravno prav?

Za okvirni izračun, koliko vrtnin posejati ali posaditi za naše potrebe, sta nam lahko v pomoč izračunana povprečna poraba za eno osebo v vsem letu in povprečni pridelek na m2 ob ugodnih pogojih in optimalnih pridelkih. Tako je na primer poraba blitve na osebo 2 kg, kar je tudi pričakovan pridelek na 1 m2. Za brokoli velja poraba 5 kg/leto/osebo, kar ustreza pridelku na 1,5 m2, za kumare 6 kg/osebo/leto, kar naj bi pridelali na 2 m2,paradižnik 10 kg/osebo/leto, kar naj bi pridelali na 3 m2, bučke 2 kg/osebo/ leto, kar naj bi pridelali na 0,5 m2. Povprečna poraba čebule je 10 kg/osebo/leto, kar ustreza 3 m2, povprečna poraba solate pa 6 kg/osebo/leto, kar ustreza 3 m2. Povprečne vrednosti so seveda zelo okvirne, morda za nas ne veljajo povprečne porabe na leto, si pa lahko izračunamo, koliko površine potrebujemo. Nekdo, ki ima rad bučke v raznih omakah, solatah in juhah, je seveda 2 kg na osebo za celoletno porabo premalo. Če imamo radi bučke in je v družini pet ljudi, pomeni, da potrebujemo vsaj 3 m2 za pridelavo bučk. 

Zanimivost: Za štiri družinske člane (dva odrasla in dva otroka), ki vsi radi jedo zelenjavo skozi vse leto, potrebujemo približno 60 m2 zelenjavnega vrta. Za vzgojo zelenjave za vse leto potrebujemo od 20 do 50 m2 na odraslo osebo. Povprečno velja, da porabimo 2–3 EUR/m2 na leto in 30–40 minut/m2 na leto. Omenjena podatka držita, če nismo potratni s semenom, ampak ga porabimo samo toliko, kot ga potrebujemo. Tako se izognemo kupovanju in dodatnemu delu z redčenjem pregostih posevkov.

Priprave na novo sezona vrtnarjenja

Pregled in nakup semen

Že pred setvijo pregledamo tudi semena, ki so nam ostala. Preverimo, ali so na videz še zdrava. Plesniva in poškodovana semena zavržemo. Pravilno shranjena semena (če jih hranimo v hladnem in dovolj suhem prostoru) ne bi smela plesneti. V vlažnem prostoru pa semena kaj rada splesnijo. Ko pregledamo ostanke semen ter se odločimo, katere vrtnine bomo sejali, si napišemo seznam semen vrtnin, ki jih moramo še kupiti oz. si jih priskrbeti, ter seznam vrtnin, ki jih ne bomo sejali, ampak si bomo priskrbeli že vzgojene sadike. 

Kolobarjenje in ohranjanje rodovitnosti tal

Na list papirja si tudi izrišemo gredice in postavitev znotraj vrta ter na kateri gredici bodo posamezne vrtnine. Pri tem upoštevamo tudi dobre in slabe sosede ter priporočila, kako naj si vrtnine iz leta v leto sledijo na vrtu, da optimalno ohranjamo rodovitnost tal in jih na enem delu preveč ne izčrpamo, na drugem pa ne prihaja do prezaloženosti s hranili. Pri kolobarjenju je pomembno, da si na gredici ne sledijo vrtnine, ki so v sorodu, saj te napadajo tudi sorodni škodljivci in bolezni ter zaradi porabe hranil.

Preberite več o tem: Kolobarjenje – načrtovano sajenje in sejanje

NAJNOVEJŠE

Spletna stran za pravilno delovanje uporablja piškotke. Z uporabo spletne strani se strinjate z z uporabo piškotkov in splošnimi pogoji poslovanja. Podrobne informacije o uporabi piškotkov na tej spletni strani so na voljo s klikom na nastavitve .
V redu
Več ×
×