Prijava
S pomočjo vsesplošno razširjenih pametnih naprav imamo lahko danes izjemno natančen vpogled v to, kako je potekal naš dan. Hitro lahko na primer preverimo, koliko korakov smo naredili, kakšen je bil naš povprečni srčni utrip ali kako dobro smo spali. Tovrstni merilniki so postali vsesplošno razširjeni in uporabljeni (npr. v obliki pametne ure ali športne zapestnice). Pri tem pa strokovnjaki vseskozi iščejo možnosti za dodajanje novih funkcij. Vsaj trenutno se zdijo še posebej zanimiva prizadevanja ekipe raziskovalcev iz Velike Britanije in Švedske, ki poskušajo vključiti tudi meritve prevodnosti kože. Ta informacija je namreč lahko zelo koristna za ugotavljanje, kakšno je bilo naše počutje …
Množično dostopen »biofeedback« …
S pomočjo pametnih naprav, ki merijo tudi prevodnost kože, se lahko med drugim ugotavlja, kdaj oziroma kako pogosto smo pod stresom. Meritve električne prevodnosti kože za pridobivanje tovrstnih informacij seveda niso nekaj povsem novega. Gre na primer za pomemben del t. i. biofeedbacka oziroma biološke povratne zanke. Vendar pa tovrstna merjenja za zdaj še niso del funkcij pametnih naprav za množično uporabo.
Glavni dosežek raziskovalcev iz Velike Britanije in Švedske je predvsem razvoj inovativnega modela interpretiranja signalov, pridobljenih s pomočjo merjenja električne prevodnosti kože. Podatki, pridobljeni s pomočjo njihove naprave, se sproti pretvarjajo v barvne spiralne grafike, ki jih lahko spremljate na svojem telefonu. Prototip sistema, ki je za zdaj še v fazi dodelave, se imenuje »Affective Health«.
Zbiranje biometričnih podatkov ima tako prednosti kot slabosti
Na prevodnost kože vpliva predvsem količina znojenja, ki pa je lahko seveda med drugim povezana tudi s stresom in napetostjo. Tako gre za podatek, ki nam lahko razkrije ogromno o počutju oziroma o čustvih osebe. Na tej podlagi je navsezadnje osnovan tudi dobro znani detektor laži. Po besedah dr. Pedra Sanchesa, vodje ekipe, ki je zasnovala sistem »Affective Health«, obstaja cela množica signalov, ki jih oddaja naše telo in ki jih je mogoče meriti oziroma spremljati.
Gre za t. i. biometrične podatke, ki so postali zadnja leta zelo zanimivi v številnih panogah. Po eni strani nam lahko zbiranje in preučevanje tovrstnih podatkov ponudi številne zanimive vpoglede. Vendar pa so lahko z zbiranjem tovrstnih podatkov povezana tudi določena tveganja. Tako mnogi opozarjajo, da predstavlja zbiranje biometričnih podatkov precejšnjo nevarnost za zlorabe in za zaostritev vsesplošnega nadzora.
Številke ne lažejo …
Druga težava, povezana z zbiranjem biometričnih podatkov, pa je vprašanje, kako jih sploh pravilno interpretirati. Beleženje teh informacij je namreč enostavnejši del, precej težje pa je podati zanesljive odgovore o tem, kaj nam določeni podatki sporočajo o počutju ali zdravju osebe. Hkrati pa mora biti celoten sistem zasnovan tako, da je uporaba enostavna za povprečnega uporabnika, ki najverjetneje nima poglobljenega znanja o določenem področju. Ekipa raziskovalcev, ki razvija sistem »Affective Health«, poskuša najti rešitve, ki bi omogočile, da bi bil njihov sistem čim bolj praktičen za vsakdanjo uporabo – po eni strani dovolj preprost, a ne na račun natančnosti. Pri delu si pomagajo tudi s povratnimi informacijami tistih, ki so v okviru fokusnih skupin že preizkusili betarazličico njihovega sistema.
Če bo šlo vse po načrtih, bomo imeli torej morda že kmalu na voljo novo napravo, ki nam bo pomagala bolje razumeti, kako se naše telo odziva v specifičnih situacijah. Na podlagi teh podatkov bo med drugim mogoče ugotoviti, katere situacije nam povzročajo še posebej veliko stresa. Sami namreč včasih težko opazimo določene ponavljajoče se vzorce ali pa si pred njimi preprosto zatiskamo oči. Po drugi strani je težko ignorirati številke oziroma kvantitativne podatke. Pametne naprave za zbiranje biometričnih podatkov nam lahko tako odprejo oči in nam pomagajo sprevideti, da je čas za spremembe.
