Preprosta metoda za prepoznavanje lažnivcev

Ali menite, da znate ugotoviti, kdaj vam ljudje lažejo? Čeprav imate morda občutek, da zlahka ločite zrno od plevela oziroma da vam razlikovanje med resnico in lažjo ne povzroča posebnih težav, so nekatere osebe tako spretne pri laganju, da jim večina ljudi zlahka nasede. Psihologi – še posebej tisti, ki pogosto sodelujejo s kriminalisti – se zato že dolgo ukvarjajo z iskanjem zanesljivih metod, s pomočjo katerih je mogoče razkrinkati lažnivce. Študija, ki so jo pred nedavnim objavili raziskovalci z univerze v Portsmouthu, je ponudila zanimivo metodo, ki je lahko uporabna tudi v vsakodnevnem življenju …

Lažnivce lahko uspešno zmedete s sekundarno nalogo

Metoda, ki je predstavljena v študiji, objavljeni v reviji International Journal of Psychology & Behavior Analysis, temelji na t. i. sekundarni nalogi. Raziskovalci so namreč odkrili, da je mogoče lažnivce zelo uspešno zmesti s tem, da jim med izpraševanjem naložimo dodatno nalogo. Tako so namreč manj osredotočeni na zgodbo, ki jo pripovedujejo, zato jim hitro uide podrobnost, ki pa je lahko zelo pomembna. Zgodba tako deluje manj prepričljivo, posledično pa je lažje ugotoviti, da gre za laž.

Za laganje potrebujemo bistveno več kognitivne energije

Že s predhodnimi raziskavami je bilo dokazano, da je laž za možgane bistveno napornejša od govorjenja resnice. Če lažemo, je potrebne precej več »kognitivne energije«, tudi če gre za drobne »bele laži« oziroma prikrivanje dejstev. Metoda za razkrinkavanje lažnivcev, ki so jo predstavili psihologi s portsmoutske univerze, temelji prav na tem spoznanju. Sekundarna naloga povzroči razpršitev pozornosti; lažnivec mora svojo kognitivno energijo razdeliti med dve nalogi, tj. med odgovarjanje na vprašanja in sekundarno nalogo, zato so laži bistveno manj dodelane, kot bi bile, če bi se lahko osredotočil izključno na odgovarjanje.

Manj časa za oblikovanje odgovora = bolj prozorne laži

Razlikovanje med resnico in lažjo je pogosto precej težje, kot se morda zdi na prvi pogled – še posebej če ima oseba, ki namerava lagati, dovolj časa za to, da oblikuje svoje odgovore. Če je na voljo manj časa za razmislek, postane laž nenadoma precej očitnejša. Metoda, ki vključuje sekundarno nalogo, je bila preizkušena na skupini 164 oseb, ki so morale komentirati različne kontroverzne teme (covidni potni list, brexit, imigracija itn.). Osebe so bile naključno razdeljene v dve skupini. Prvi skupini je bilo naročeno, naj izrazi svoje resnično mnenje, drugi skupini pa, naj se zlaže. Psihologi, ki so zasnovali raziskavo, niso vedeli, kakšno navodilo je prejela posamezna oseba. Tako so poskušali ugotoviti, kdo laže in kdo govori resnico. Dvema tretjinama sodelujočih je bilo obenem naročeno, naj si zapomnijo registrsko številko, pri čemer je bilo v polovici primerov dodano opozorilo, da gre za zelo pomembno nalogo.

Nujna je ustrezna predstavitev sekundarne naloge

Izkazalo se je, da so bili pri laganju najmanj uspešni tisti, ki jim je bila naložena sekundarna naloga, hkrati pa jim je bilo rečeno, da je naloga zelo pomembna. Njihovo laganje je bilo namreč najbolj očitno. Raziskovalci tako opozarjajo, da sekundarna naloga sama na sebi še ni dovolj. Namen je lahko dosežen le, če jo oseba, ki poskuša lagati, vzame resno. Tako je pomembno, da potencialnega lažnivca prepričate, da gre za pomembno nalogo, ki je ne sme zanemariti. Alternativa pa so lahko naloge, pri katerih je zelo očitno, ali se oseba trudi, da bi jih izpolnila, ali ne. Če boste poskušali metodo uporabiti pri ugotavljanju, kdo vam laže, je torej zelo pomembno, da sekundarno nalogo izberete zelo premišljeno.