Prijava
Vedno več zahodnih otrok zboleva za astmo. Odgovor, zakaj je temu tako, bi lahko ponudili kanadski znanstveniki. V svoji nedavni raziskavi so namreč ugotovili, da pri otroku obstaja večje tveganje za razvoj astme, če mu v prvih mesecih življenja primanjkuje »dobrih« črevesnih bakterij.
Astma je od 50. let prejšnjega stoletja vse pogostejša, v zahodnem svetu pa za njo trpi vsak peti otrok. A to ne velja za države v razvoju, kjer število primerov astme ni poraslo. Strokovnjaki zato menijo, da na širjenje astme vplivajo okoljski in drugi dejavniki, značilni za sodobni svet.
Zakaj je vedno več astme?
Znanstveniki se do sedaj do dokončnega odgovora na vprašanje, kaj je krivo za porast astme v sodobnem svetu, še niso dokopali. Med dejavnike tveganja že dalj časa uvrščajo rojstvo s carskim rezom, hranjenje otroka z mlečnimi formulami namesto dojenja in pretirano uporabo antibiotikov. Nedavna raziskava, objavljena v reviji Science Translational Medicine, pa je ponudila še en odgovor, ki bi lahko bil ključen – prvič so namreč identificirali štiri specifične, »dobre« bakterije, ki naj bi imunski sistem ščitle pred astmo. To so faecalibacterium, lachnospira, veillonella in rothia.
V študijo je bilo vključenih 300 otrok. Njihovo blato so testirali pri starosti od treh mesecev do enega leta. Trimesečniki z višjim tveganjem za razvoj astme so imeli nižje ravni omenjenih štirih bakterij. Pri enoletnih otrocih so bile razlike med otroki manjše, kar kaže, da je prvih 100 dni otrokovega življenja ključnih za razvoj imunskega sistema. Raziskovalci so 22 otrok, ki so imeli ob rojstvu nižje ravni štirih črevesnih bakterij, spremljali tudi kasneje v življenju – izkazalo se je, da je osem od njih zbolelo za astmo. Ostalih 12 je ohranilo višje tveganje za razvoj te bolezni, kot ga imajo preostali otroci.
Je naše okolje preveč čisto?
Raziskava je pokazala, da so otroci, pri katerih je tveganje za razvoj astme manjše, iz svojega naravnega okolja dobili te določene črevsene bakterije. Zakaj jih nekateri dobijo, drugi ne, je neznanka. Nekateri raziskovalci menijo, da ta raziskava podpira higiensko hipotezo, to je, da delamo naše okolje preveč čisto, zaradi tega pa ne dobimo vseh bakterij že zgodaj v otroštvu, ko se vzpostavlja naš imunski sistem.
