Posledice ruskega embarga na hrano

Minuli teden je Rusija uvedla popolno prepoved uvoza večine hrane iz držav Evropske unije (EU), Združenih držav Amerike, Kanade, Avstralije in Norveške. Zanimalo nas je, kakšne bodo torej posledice embarga?

Rusija je na sankcije zahodnih držav proti njej zaradi ukrajinske krize odgovorila ostro – z embargom na uvoz govejega, svinjskega mesa, sadja in zelenjave, perutnine, rib, sira, mleka in mlečnih izdelkov, ki velja za zgoraj naštete države. Prepoved, iz katere je praktično izvzeta samo otroška hrana, naj bi predvideno trajala eno leto.

Rusija se obrača na druge trge

Rusija uvozi 35 odstotkov vse svoje hrane, zaradi embarga na hrano iz zahodnih držav pa je že objavila seznam držav, iz katerih bo po novem uvažala prehrambne izdelke. Kot je bilo pričakovati, se je obrnila na azijske države in Latinsko Ameriko. Zelenjava in sadje bo prišlo iz Azerbajdžana, Armenije, Uzbekistana, Tadžikistana, Turčije, Irana, Egipta, Maroka, Srbije, večje pošiljke hrane pa so naročili tudi državam Latinske Amerike, kot so Čile, Brazilija, Argentina, Paragvaj, Ekvador in Peru. Z njimi Rusi načrtujejo tudi povečano sodelovanje na drugih področjih.

PREBERITE TUDI

Rdeče čilijevo olje: Starodavni eliksir za sklepe, bolečine in prekrvavitev

Vpliv na države Evropske unije

Evropska unija pripravlja ukrepe za omilitev ruskega embarga, ki je že prizadel številne evropske države, saj se na evropskem tržišču že pojavljajo presežki hrane. Najbolj so prizadete naslednje države: Ciper, ki Rusiji prodaja agrume in ribe; Norveška, ki Ruse oskrbuje z ribami; Danska, Nizozemska in Švica, kjer pridelujejo mlečne izdelke, jajca in meso; Italija, kjer je opazen padec prodaje vin; in ne nazadnje Velika Britanija, ki izvaža alkoholne pijače. Skupni izvoz hrane iz Evropske unije v Rusijo je bil lani denimo vreden 11,8 milijarde evrov.

Evropska komisija je tako napovedala številne izredne ukrepe, s katerimi bo pomagala prizadetim evropskim kmetovalcem. Med drugim bo pridelovalcem hrane na voljo finančna pomoč v predvidenem obsegu 125 milijonov evrov, del ukrepov pa bodo tudi umik živil s trga z namenom brezplačne razdelitve in kompenzacije za opuščanje pridelave. Ukrepi se nanašajo predvsem na sezonske izdelke, za katere ne obstaja možnost skladiščenja ali prodaje na alternativnih trgih. Nekateri strokovnjaki ocenjujejo, da bi jeseni posledično v EU lahko pričakovali pocenitve mesa in mlečnih izdelkov.