V poljskem mestu Katovice pravkar poteka mednarodna podnebna konferenca Združenih narodov COP24. Na njej so prisotni delegati iz skoraj 200 držav z vsega sveta. Gre za enega najpomembnejših tovrstnih dogodkov. Prav na tej konferenci je bil na primer leta 2015 sprejet pariški sporazum. A še preden bi lahko prišlo do resnejših razprav, so štiri države šokirale s svojo blokado pogovorov o ključnem znanstvenem poročilu iz oktobra. V skladu s tem poročilom naj bi bilo nujno, da se zajezi globalno segrevanje pod 1,5 stopinje Celzija. Poleg Kuvajta in Savdske Arabije so razpravo zavrnile tudi Rusija in Združene države Amerike.
Od pasivnega zavračanja pogovorov do aktivne blokade
Omenjene štiri države so vztrajale pri svoji blokadi poročila, ki ga je pripravil IPCC (Intergovernmental Panel on Climate Change oz. Medvladni panel za podnebne spremembe), kljub dolgotrajnim in precej razgretim pogajanjem, ki so potekala v soboto. Mnoge znanstvenike ta poteza zelo skrbi. Med drugim tudi zaradi dejstva, da vse kaže, da se ameriški predsednik Donald Trump ne bo zadovoljil zgolj s pasivnim upiranjem razpravi o podnebnih spremembah, ampak bo poskušal tudi aktivno blokirati tovrstne pogovore. Blokada je še toliko bolj šokantna zaradi dejstva, da so raziskavo, na podlagi katere je nastalo poročilo IPCC-ja, naročile države članice Združenih narodov.
Vendar pa je na primer znano, da Trump zavrača tudi izsledke v poročilih, ki jih pripravi njegova lastna administracija, če se podatki ne ujemajo z njegovimi pričakovanji. Doseganje konsenza v povezavi s poročilom IPCC-ja je sicer zahtevalo ogromno usklajevanja. Diplomati so morali vložiti ogromno truda v to, da so bili uporabljeni izrazi sprejemljivi za vse narode.
Številni znanstveniki močno razburjeni zaradi tako neodgovornega pristopa
Namesto resne obravnave poročila so ZDA, Kuvajt, Rusija in Savdska Arabija predlagale, da se preprosto zapiše, da je bilo poročilo »vzeto na znanje«. To pa seveda pomeni, da bi ga lahko posamezne vlade precej lažje ignorirale pri sprejemanju pomembnih odločitev. Številne znanstvenike in delegate je blokada pogovorov, v ozadju katere so po mnenju mnogih precej očitno naftni posli, močno razjezila. V Katovicah se je zbralo tudi precej protestnikov. Kritiki te poteze poudarjajo predvsem, da se omenjene države ne zavedajo, da gre pravzaprav za razpravo o prihodnosti planeta.
Savdska Arabija je sicer že dolgo časa znana po tem, da ni najbolj naklonjena pogovorom o podnebnih spremembah. A dokler so bila stališča te države precej osamljena – ali pa se jim je pridružil le Kuvajt – to ni bilo tako problematično. Zdaj, ko so se pridružile še ZDA in Rusija, pa postaja stanje precej nevarnejše.