DomovEkologija & OkoljePetra Matos: Ponosna sem, da znamo Slovenci stopiti skupaj

Petra Matos: Ponosna sem, da znamo Slovenci stopiti skupaj

Lik in delo Petre Matos zagotovo poznate vsi, saj je bila medijski obraz zelo uspeลกne akcije Oฤistimo Slovenijo v enem dnevu!, ki je privabila na plano kar 270. 000 Slovencev. Petro bi zaradi tega pod okrilje z veseljem vzela kakลกna od politiฤnih strank, a se Petra in njeno druลกtvo Ekologi brez meja, katerega predsednica je, temu uspeลกno upirata.

Petra MatosSmo pa Petro podrobno โ€˜zasliลกaliโ€™, kako skrbna in ekoloลกka je v vsakdanjem ลพivljenju, kaj jo poleg ekologije ลกe zanima, zanimalo pa nas je tudi to, kaj meni o seลพigalnicah odpadkov, loฤevanju โ€ฆ in Petra nam je zelo obลกirno odgovarjala.

Petra, kot predsednica gibanja Ekologi brez meja morate gotovo imeti v glavi, da ste vzor, da morate ลพiveti morda ลกe bolj ฤisto in ekoloลกko zavedno kot veฤina Slovencev! Vas to kaj obremenjuje?
Sploh ne. Tako sem ลพivela, ลกe preden je kdo vedel zame. Nisem se po nakljuฤju znaลกla v okoljskem gibanju.

Gotovo vas sosedje pozorno opazujejo, ฤe loฤujete odpadke. Pa jih?
Zelo vestno โ€ฆ Opaลพanja, da jih sosedi ne tako vestno, so me pripeljala celo do tega, da sem problematiko gospodarjenja z odpadki obdelala v diplomski nalogi. (smeh) Zadala sem si, da bom skuลกala sama nekaj narediti, da se to izboljลกa.

Mislim, da smo Slovenci na sploลกno ลกe vedno premalo osveลกฤeni glede odpadkov โ€“ na primer v kontejnerju za bioloลกke odpadke obvezno opazim polivinilne vreฤke, v katere so zavili solato. Kaj se potem zgodi s takimi napol bioloลกkimi napol nebioloลกkimi odpadki? So sploh uporabni za predelavo?
ฤŒe so bio odpadki preveฤ onesnaลพeni, jih sploh ne odpeljejo v kompostarno, ampak na odlagaliลกฤe. ฤŒe neฤistoฤ v odpadkih ni preveฤ, v kompostarnah uporabljajo posebne grablje za odstranjevanje neฤistoฤ, poleg tega kompost tudi presejejo. Vsekakor je potrebno paziti, da med bio odpadke res ne dajemo niฤesar drugega kot tiste, ki se razgradijo.

Kot novinarka sem imela pred leti moลพnost videti seลพigalnico odpadkov na Dunaju โ€“ ste jo vi videli?
Nisem, sliลกala sem pa veliko o njej.

Petra Matos
"Obleke suลกim na zraku namesto v suลกilcu, vsa oblaฤila perem na 40 ยฐC, izbiram elektriฤne naprave z oznako A, popolnoma izkljuฤujem tudi elektronske naprave, res pa je, da tudi sama vฤasih v naglici na to pozabim."

Kaj menite, bi Ljubljana ali pa Slovenija potrebovala veฤ takลกnih seลพigalnic โ€“ ste zagovornica ali nasprotnica?
Sem nasprotnica seลพigalnic. Izgradnja je izjemno draga, zato doloฤa naฤin ravnanja z odpadki za prihodnja desetletja. ล e vedno razmiลกljamo o gradnji seลพigalnic, hkrati pa se vsi zavedamo, da njihova rentabilnost postaja zelo vpraลกljiva. Zaloge surovin se zmanjลกujejo, zato surovine postajajo vedno draลพje, njihove cene pa bodo v nebo pognale ลกe spremembe davฤne politike, ki jih lahko priฤakujemo v naslednjem desetletju. Davki se bodo vedno bolj osredotoฤali na porabo virov in onesnaลพevanje okolja. Po drugi strani lahko iz enakih razlogov priฤakujemo, da bo ekonomska privlaฤnost dejavnosti zmanjลกevanja, loฤevanja in reciklaลพe odpadkov v prihodnosti ลกe naprej rasla. Pravzaprav je ta dejavnost ob dobri organizaciji rentabilna ลพe v danaลกnjih pogojih. Dokaze za to lahko najdemo po celem svetu. ล e bolj pomembno kot rentabilnost pa je, da predelava odpadkov ponuja moลพnost zaposlitve tisoฤim ljudem.

Obstajajo kakลกne alternativne oblike ravnanja z odpadki?
Seveda. Primer Nove ล kotske, mesta Halifax, nam nazorno pokaลพe delovanje alternativnih oblik ravnanja z odpadki, ki so enkrat za vselej izpodrinile idejo o gradnji seลพigalnice. V 6 letih so na primer ustvarili 56-odstotno zmanjลกanje odpadkov in veฤ kot 3000 novih delovnih mest v industriji predelovanja odpadkov. Gre za vzoren primer poti k skupnosti brez odpadkov (zero waste) in je hkrati vedno pogostejลกi primer odgovornega ravnanja z odpadki v razvitem svetu. Priฤakujemo lahko, da se bo ลพe samo zaradi poveฤevanja rentabilnosti reciklaลพe koliฤina odloลพenih odpadkov zaฤela postopno zmanjลกevati. S primernimi ukrepi pa lahko izrazito zmanjลกanje doseลพemo zelo hitro, kar spet potrjuje na tisoฤe tujih in domaฤih primerov (npr. v obฤini Vrhniki se loฤeno zbere veฤ kot 60 % odpadkov). Seลพigalnice odpadkov za svoje poslovanje potrebujejo ogromne in stalne koliฤine odpadkov, zato predstavljajo neposredno konkurenco boljลกim naฤinom ravnanja z odpadki โ€“ prepreฤevanju nastanka odpadkov in reciklaลพi. Seลพigalnice so skratka izjemno drag sistem, ki uniฤuje koristne (in ekonomsko zanimive) surovine. Opozoriti je potrebno, da v resnici ne drลพi argument, da seลพigalnice opraviฤijo svojo izgradnjo s tem, ker reลกujejo problem odlaganja odpadkov. V resnici po seลพigu ลกe vedno ostane do tretjina vhodne koliฤine odpadkov.

Del teh odpadkov se uvrลกฤa med nevarne, zato zahtevajo posebno (draลพje) ravnanje in odlaganje. Po drugi strani primeri iz tujine kaลพejo, da je mogoฤe zgolj z dobro organizacijo loฤenega zbiranja odpadkov in z ukrepi za prepreฤevanje nastanka odpadkov zmanjลกati koliฤino odloลพenih odpadkov za 80 % (Nizozemska, Avstrija, Nemฤija)! Argument zagovornikov gradnje seลพigalnic je, da te proizvajajo zeleno energijo. Raziskave so dokazale, da seลพigalnice lahko uฤinkovito proizvajajo elektriฤno energijo samo v primeru, da v njih seลพigamo odpadke, loฤene na frakcije. Meลกani odpadki ob seลพigu namreฤ ne proizvedejo dovolj energije. Vฤasih jim je zato potrebno dodajati gorljive snovi, najveฤkrat nafto. ฤŒe seลพigamo meลกane odpadke, je proizvodnja energije nekajkrat manjลกa od te, ki bi jo privarฤevali, ฤe bi odpadek reciklirali. Odpadke je torej potrebno pred seลพigom v vsakem primeru loฤiti. Loฤene odpadke pa je v veฤini primerov bolje reciklirati, kot seลพgati. Za seลพig preostane le majhen del odpadkov, ki ga ne moremo reciklirati (medicinski odpadki, pesticidi, nevarne kemikalije โ€ฆ). Glede na to, da se v Sloveniji loฤeno zbere le majhen deleลพ odpadkov, zelo majhen deleลพ teh pa spada med tiste, ki jih ne moremo reciklirati, zares ne potrebujemo novih, kaj ลกele velikih seลพigalnic. Po svetu se krepi odpor prebivalcev proti gradnji seลพigalnic, saj so vir velikih koliฤin nevarnih emisij (teลพkih kovin, policikliฤnih aromatskih ogljikovodikov, kot so dioksini in furani โ€ฆ ).

Iz dimnika seลพigalnice pridejo kar ลกtirje od dvanajstih najbolj strupenih. Dioksin je eden najbolj strupenih med temi. Seลพigalnice torej ne reลกujejo naลกih teลพav z odpadki, ustvarjajo pa nove teลพave, ekonomsko ลกkodo in zamujene priloลพnosti. Tudi ฤe na tem mestu zanemarimo vse druge pomisleke, se moramo kot dober gospodar vpraลกati, ali si res ลพelimo zapraviti milijarde evrov za nepotrebno investicijo, ki bo prihodnjih trideset let zavirala razvoj projektov, povezanih z recikliranjem in zmanjลกevanjem nastanka odpadkov, ter s tem ustvarjanje novih, kvalitetnih delovnih mest. Seลพiganje in odlaganje odpadkov torej nista v skladu s konceptom trajnostnega gospodarjenja z odpadki. V obeh primerih gre namreฤ za uniฤevanje naravnih virov. Zaradi njihove omejenosti je s takลกnim ravnanjem ogroลพeno zadovoljevanje potreb prihodnjih rodov.

Petra Matos
"Smisel mojega ลพivljenja sem naลกla predvsem v tem, da se uresniฤim kot ฤlovek in pustim v svetu ลกe kakลกno drugo sled, poleg onesnaลพenja."

Moram priznati, da mi je veliko volje do loฤevanja odpadkov vzela izjava neke ลพenske, da z enim poletom z letalom naredimo toliko ลกkode, kot ฤe bi dve leti pridno loฤevali odpadke โ€“ torej izniฤimo to prizadevanje โ€ฆ Je to res?
ฤŒe na to pogledamo le z vidika toplogrednih plinov, je to res. Letalski promet ima ogromen ogljikov odtis. Vendar pa na te stvari ne smemo gledati le z vidika emisij CO2. Z reciklaลพo preusmerimo koristne surovine iz odlagaliลกฤ v nadaljnjo uporabo. S tem ohranjamo omejene naravne vire. Napredek naลกe civilizacije temelji na netrajnostni uporabi redkih virov โ€“ goriva, kovin, mineralov, lesa, vode, ekosistemov โ€ฆ Pred dvesto leti, ko je svetovno prebivalstvo ลกtelo milijardo ljudi, se to ni zdel tolikลกen problem. Danes pa nas je sedem milijard in viri, ki so kljuฤni za gospodarsko blaginjo, postajajo vse redkejลกi in draลพji. Do leta 2050 bo svetovno prebivalstvo doseglo devet milijard in priฤa bomo vzponu srednjega razreda v drลพavah, kot sta Kitajska in Indija, kjer bodo ljudje zaฤeli stremeti k razmeroma udobnemu ลพivljenjskemu slogu, kakrลกnega veฤina med nami zdaj uลพiva v Evropi. ฤŒe bomo ลกe naprej izkoriลกฤali obstojeฤe vire v takลกnem tempu kot zdaj, bomo za preลพivetje potrebovali dvakrat veฤ virov, kolikor jih je na Zemlji sploh razpoloลพljivih. ลฝe sedaj smo moฤno presegli nosilno sposobnost naลกega planeta, kar se kaลพe v podnebnih spremembah, v hitrem izumiranju ลพivalskih in rastlinskih vrst, pomanjkanju pitne vode โ€ฆ Velikosti naลกega planeta in koliฤine virov na njem ne moremo spremeniti, lahko pa spremenimo svojo miselnost in vedenje.

Kaj pa voda โ€ฆ Petra, vi varฤujete z vodo? Se manj umivate, pazite, da porabite manj vode, lovite odpadno vodo iz pralnega stroja in jo uporabite za splakovanje straniลกฤa?
Naravna pitna voda je nenadomestljiva in neprecenljiva dobrina. Med potovanji vedno znova spoznavam, kakลกno sreฤo imamo, da si lahko doma odpremo pipo in se napijemo dobre vode. Vendar pa to tudi za nas ne sme postati samoumevno. Zaradi prekomernega onesnaลพevanja je pitne vode vedno manj, tudi v Sloveniji. Zaradi podnebnih sprememb, vedno daljลกih suลกnih obdobjih ter ekstremnih vremenskih pojavov bo problem oskrbe s pitno vodo na naลกem planetu vedno veฤji.
Zato seveda tudi jaz varฤujem z vodo. Se tuลกiram namesto kopam, jo zapiram, ko si umivam zobe, za zalivanje zelenjavnega vrta uporabljam deลพevnico โ€“ in kar je zelo pomembno, zelo pazim na to, da je ne onesnaลพujem. Na vrtu ne uporabljam pesticidov in umetnih gnojil, poleg tega pa doma uporabljam naravna ฤistilna sredstva in kozmetiko.

 

Petra Matos
"Sama sem v 95 odstotkih veganka, kar pomeni, da ne jem ลพivalskih proizvodov. Za ta naฤin prehranjevanja sem se odloฤila za to, ker je najbolj prijazen okolju in ลพivalim."

Cameron Diaz je zagovornica ฤuvanja vode โ€“ ko gre na straniลกฤe lulat, ne potegne vode. No, vsaj ne vsakokrat. Vi poฤnete kaj podobnega?
Za splakovanje straniลกฤa se porabi 10 l pitne vode. Sama uporabljam gumb, s pomoฤjo katerega splakneลก straniลกฤe z manjลกo koliฤino vode. ล e en trik, ki ga lahko uporabiลก, je ta, da daลก v kotliฤek plastenko, napolnjeno z vodo. Na ta naฤin lahko namesto dodatnega gumba poskrbiลก kar sam za manjลกo porabo pitne vode, idealno pa bi seveda bilo, ฤe bi za splakovanje uporabljali odpadno vodo iz pralnega stroja in od tuลกiranja. Upam, da bodo naslednje uredbe za izgradnjo hiลก pomislile tudi na to.

Kaj pa elektrika? V nekaterih hiลกah in stanovanjih gorijo vse luฤi in vse elektronske naprave โ€“ oฤitno se nam tu ลกe ne da varฤevati โ€ฆ Nam lahko poveste, koliko dreves bi na primer ohranili, ฤe bi ugaลกali luฤi?
ฤŒe bi elektriko pridobivali na biomaso, bi lahko govorili o ohranitvi dreves. Vendar v Sloveniji veฤino elektrike ne dobimo na ta naฤin. Drevesa pa so pomemben absorber CO2. V svojem ลพivljenju 1 drevo absorbira 1 tono CO2, Slovenec pa v povpreฤju prispeva 10 ton CO2 na leto. Znanstveniki ocenjujejo, da je emisija na prebivalca Slovenije, ki bi bila pogoj za stabilno ravnovesje podnebja, okrog 2 t/leto. To pomeni, da bi morali izpuste zmanjลกati za 5-krat. Najveฤ lahko naredimo z dobro izolacijo svojega doma, z uporabo javnih prevoznih sredstev in prevoznih sredstev na lastni pogon, s tem, da kupujemo le tisto, kar res potrebujemo, in z zmanjลกanim uลพivanjem mesa in mesnih proizvodov. Tudi z izklapljanjem luฤi in elektronskih naprav lahko doprinesemo nekaj, vendar veliko manj v primerjavi s prej omenjenimi ukrepi.

Kako varฤujete z elektriฤno energijo vi?
Seveda uporabljam varฤne ลพarnice, ki so 75-odstotno bolj uฤinkovite. Obleke suลกim na zraku namesto v suลกilcu, vsa oblaฤila perem na 40 ยฐC, izbiram elektriฤne naprave z oznako A, popolnoma izkljuฤujem tudi elektronske naprave, res pa je, da tudi sama vฤasih v naglici na to pozabim. Ogromno energije porabimo za ogrevanje stanovanja, kjer nastavim termostat na niลพjo temperature in raje obleฤem kakลกen pulover veฤ. To je tudi bolj zdravo.

Tudi vaลก partner je, ฤe se ne motim, ฤlan druลกtva Ekologi brez meja โ€“ tako da si na tem podroฤju ne prideta navzkriลพ?
Na sreฤo sva tu istih misli. (smeh)

Kaj storiti, ฤe se partnerju zdi varฤevanje z vodo, elektriko, loฤevanje odpadkov nepotrebno? Kako ga prepriฤati?
Z dejstvi. Varฤevanje z energijo, manjลกa potroลกnja, loฤevanje odpadkov โ€ฆ ne le, da s tem pripomoremo k ฤistejลกemu okolju in ohranjanju naravnih virov, ampak v veฤini primerov tudi privarฤujemo. ฤŒe sedaj temu v nekaterih primerih ลกe ni tako, pa nam bomo zaradi vse veฤjega pomanjkanja naravnih virov kmalu zaraฤunali tudi stvari, ki so bile do sedaj brezplaฤne. Npr. komunale bodo zaraฤunale le meลกane odpadke, loฤeno zbranih pa ne. Tudi raฤuni za vodo, gorivo in elektriko bodo vse viลกji.

Ali sploh lahko ลพivita skupaj zagovornik varฤevanja in loฤevanja in nekdo, ki se mu to zdi neumno?
Poznam veliko primerov, ko je bolj ozaveลกฤen partner moฤno vplival na drugega, da je tudi ta zaฤel ลพiveti okolju bolj prijazno. Pa saj je to v korist vseh โ€“ nas, okolja in drugih bitij. ฤŒe gledamo z vidika okolja, sta ozaveลกฤen in neozaveลกฤen partner najboljลกa kombinacija, saj se s tem ลกiri ozaveลกฤanje na najlaลพji moลพni naฤin.

Uporabljate ekoloลกka ฤistila? Koliko ฤasa porabite v trgovini, da preuฤite, ฤe so prava?
Uporabljam ekoloลกka ฤistila. Sicer v eko trgovini kupim le gel za pomivanje posode in ekoloลกke tablete za pomivalni stroj, vsa ostala ฤistila pa naredim sama. Razredฤen alkoholni kis za ฤiลกฤenje kopalnice, pomivanje tal in stekla, pralni praลกek pa naredim tako, da v 2 l vrele vode zameลกam 100g naribanega marseillskega mila in ลพlico sodo bikarbone. Uporabljam tudi izkljuฤno naravna mila in ลกampone, namesto krem pa kar olivno olje, ki mu dodam nekaj kapljic vode in nekaj kristalฤkov soli.

Predvidevam, da jeste bolj zdravo ali na zdrav naฤin pridelano hrano โ€“ imam prav?
Nekaj hrane si pridelava sama, pa tudi sicer skuลกava kupovati ฤim veฤ ekoloลกko pridelane hrane.
Sama sem v 95 odstotkih veganka, kar pomeni, da ne jem ลพivalskih proizvodov. Za ta naฤin prehranjevanja sem se odloฤila za to, ker je najbolj prijaznem okolju in ลพivalim. Na zaฤetku sem se bala, da ne bom dobila dovolj vitaminov in drugih hranljivih snovi โ€ฆ, vendar pa vsakoletni pregledi krvi potrjujejo, da sem zdrava kot riba, moja kri pa je ลกe boljลกa kot takrat, ko sem bila ลกe mesojedka in vegetarijanka.

Videti ste vitki in fit, zelo zdravi โ€“ kaj vse poฤnete, da ste takลกni, kako skrbite zase?
Ja, hvala! (smeh) ลฝiveti skuลกam ฤim bolj uravnoveลกeno ลพivljenje. ฤŒe je vse kot mora biti, mi mora vsak dan po sluลพbi ostati nekaj ฤasa za ลกport, sprostitev (meditacijo, branje knjige) in druลพenje s partnerjem, vsaj dvakrat na teden pa tudi s prijatelji. To je moje vodilo, res pa je, da vsak teden ne gre vse po naฤrtih.

Vaลกe druลกtvo se je pridruลพilo tudi Gibanju za trajnostni razvoj โ€“ to pomeni, da greste v politiko ali kaj drugega?
V zadnjem ฤasu se v razliฤnih medijih pojavlja vrsta neutemeljenih informacij, da naj bi se naลกe druลกtvo pridruลพilo politiฤnemu gibanju v pripravah za skupen nastop na volitvah. Ta ugibanja so zavajajoฤa. Druลกtvo Ekologi brez meja je bilo sicer res povabljeno, da se pridruลพi nastajajoฤemu politiฤnemu gibanju, vendar smo ponudbo zavrnili in se od njega distanciramo, saj svoje vloge ne vidimo v politiฤnem prostoru. Vseskozi poudarjamo, da je druลกtvo Ekologi brez meja nevladna organizacija brez politiฤnih ali strankarskih interesov. Druลกtvo ลพeli s konkretnimi okoljskimi akcijami na lokalnem in nacionalnem nivoju uฤinkovito povezati slovensko druลพbo in vzgajati okoljsko aktivne drลพavljane, hkrati pa preko predlogov sprememb v zakonodaji na podroฤju okoljevarstva trajno prispevati k sistemskim izboljลกavam na tem podroฤju. V tem smislu smo in bomo vedno podpirali zelene in trajnostno naravnane politiฤne reลกitve.

V enem dnevu ste uspeli povezati 270.000 ljudi. To je res velik doseลพek โ€ฆ Se zavedate tega?
Ponosna sem, da znamo Slovenci stopiti skupaj, ko je to potrebno. Oฤistimo Slovenijo v enem dnevu! je bila res akcija vseh akcij. Pokazalo se je, koliko lahko naredimo, ฤe stopimo skupaj. In to popolnoma prostovoljsko, preprosto zato, ker ลพelimo delati dobro.

Kakลกni so rezultati akcije Oฤistimo Slovenijo v enem dnevu โ€“ je Slovenija spet tako onesnaลพena kot prej ali se posledice akcije ลกe poznajo v naravi?
Akcija je prinesla veliko upanja v slovenski prostor, pritisk na politiko, naj nekaj naredi na podroฤju divjih odlagaliลกฤ, prvi register divjih odlagaliลกฤ, ki je zaฤel opozarjati na to, kar je pozabljeno tiฤalo v grmovju po vsej Sloveniji. O odpadkih se ni ลกe nikoli govorilo toliko kot takrat, mnogi ljudje so nam pisali, da so zaฤeli loฤevati odpadke, kar pomeni, da je akcija pripomogla tudi k veฤji ozaveลกฤenosti. Res pa je, da je ozaveลกฤanje dolg proces in ne moremo reฤi, da je bilo z akcijo vse reลกeno. ฤŒaka nas ลกe veliko dela. Kar zadeva divja odlagaliลกฤa, pa je tako, da so nekatere obฤine ostale ฤiste, nekatera obmoฤja v naลกi drลพavi, ki so poznana po tem, da tam odlagajo odpadke tudi obrtniki โ€“ na primer Ljubljansko Barje โ€“, pa so ponovno onesnaลพena. Za ureditev te problematike bodo potrebne sistemske spremembe. Ravno vฤeraj smo skupaj s Policijo razmiลกljali, na kakลกen naฤin bi se povezali z obฤinsko, drลพavno inลกpekcijo in obฤinskim redarstvom, da bi se s problematiko laลพe spopadali. Reลกitve ลกe iลกฤemo.

 

Petra Matos
"Ogromno energije porabimo za ogrevanje stanovanja, kjer nastavim termostat na niลพjo temperature in raje obleฤem kakลกen pulover veฤ. To je tudi bolj zdravo."

Boste morali akcijo ponoviti?
ฤŒistilne akcije Slovenija potrebuje. Tako kot moramo poฤistiti vsaj enkrat na dva tedna stanovanje, tako je potrebno vsaj enkrat na leto oฤistiti tudi okolje, v katerem ลพivimo. Kljub temu, da sama zelo pazim, da ne smetim, se najbrลพ vฤasih zgodi, da mi pade na tla odpadek, ne da bi za to vedela. Zato smo vsi mi onesnaลพevalci in prav je, da skrbimo za svojo drลพavo. Take akcije bodo zato vedno potrebne.

ฤŒe se prav spomnim, ste imeli v naฤrtu tudi ลกirลกo akcijo โ€“ oฤistimo Balkan, Evropo โ€ฆ
ล tevilne prostovoljske organizacije in skupine prostovoljcev po vsem svetu si ลพe nekaj mesecev skupaj prizadevamo ustvariti najveฤji okoljski prostovoljski projekt v zgodovini ฤloveลกtva z imenom Oฤistimo svet 2012 (World Cleanup 2012), katerega skupni cilji so ฤiลกฤenje nezakonito odloลพenih odpadkov v vsaj 100 drลพavah sveta, zdruลพevanje in ozaveลกฤanje ljudi. Priprave potekajo v okoli 60 drลพavah, tudi priprave in prve aktivnosti na projektu Oฤistimo Slovenijo 2012 so se zaฤele. Aprila letos smo Ekologi organizirali konferenco Oฤistimo Balkan v enem dnevu!, s ciljem predati izkuลกnje pri organizaciji ฤistilnih akcij na nacionalni ravni vsem balkanskim drลพavah. Da je bila konferenca uspeลกna, kaลพe to, da so se priprave na veliko ฤistilno akcijo zaฤele v veฤini balkanskih drลพav. Rokave bomo leta 2012 zavihali v soboto, 24. marca.

Po diplomi iz geografije ste vpisali specializacijo druลพinske in zakonske terapije na teoloลกki fakulteti โ€“ kako to?
ลฝe ko sem se odloฤala med faksi, sem nihala med psihologijo in geografijo. Ko sem slednjo zakljuฤila, sem ฤutila, da si moram izpolniti ลกe drugo veliko ลพeljo. Uลพivam v raziskovanju sveta zunaj in znotraj.

Pravite, da se trudite ลพiveti v dobro svetu in sebi โ€“ od kod vam to naฤelo?
Najbrลพ ลพe iz same zibke, poglabljalo pa se je tudi kasneje, ko sem sama zaฤela razmiลกljati, kdo sem, kakลกen je smisel mojega ลพivljenja. Naลกla sem ga predvsem v tem, da se uresniฤim kot ฤlovek in pustim v svetu ลกe kakลกno drugo sled, poleg onesnaลพenja.

Ste tudi vneta popotnica โ€“ kje vse ste bili, kaj ste odnesli od potovanj oz. kaj so vam prinesla?
Prepotovala sem dobrลกen del Azije, nekaj Evrope in Afrike. Potovanja so mi veliko dala predvsem z vidika zavedanja, kako malo potrebujem za ลพivljenje (streho nad glavo in 7 kg prtljage v nahrbtniku), in utrdila prepriฤanje, da sreฤa ne prihaja iz posedovanja materialnih dobrin. Na poti sem sreฤala veliko sreฤnih โ€œreveลพevโ€. Spoznala sem, kako privilegirani smo Zahodnjaki โ€ฆ Vem, da sem lahko sreฤna ลพe samo za to, ker se nisem rodila v eni od laฤnih afriลกkih drลพav, sreฤna sem, da se lahko ลกolam in poroฤim s ฤlovekom, ki sem ga izbrala sama, da lahko odprem pipo in pijem iz nje, imam moลพnost izbire โ€ฆ V veฤini sveta to ni tako samoumevno, kot je to pri nas.

Vozite avto ali kolo? Kako premagujete veฤje razdalje?
V veฤini se vozim s kolesom in rolerji, pa tudi z avtobusom in vlakom. Za daljลกe razdalje ali ฤe ne gre drugaฤe, mi taลกฤa posodi avto. V preteklosti sem veliko preลกtopala, pa ลกe bom. Rada potujem na ta naฤin.

Boste otroka vzgajali v ยปekoloลกkemยซ vzduลกju? Kako bo to videti?
Seveda โ€ฆ Uฤila ga bom, vendar ne s predavanji, ampak z lastnim zgledom.

 

Bodi Eko
Bodi Eko
Na uredniลกtvu s skupnimi moฤmi pripravljamo ลกtevilne ฤlanke in prispevke za zdravje in zdravo ลพivljenje, ekologijo ter nasvetov za dom ter uฤinkovito rabo energije ลฝe veฤ kot 20 let spremljamo in raziskujemo omenjena podroฤja ter se ves ฤas izobraลพujemo in nadgrajujemo svoje znanje.
Prejลกnji ฤlanek
Naslednji ฤlanek

NAJNOVEJล E