Lik in delo Petre Matos zagotovo poznate vsi, saj je bila medijski obraz zelo uspeลกne akcije Oฤistimo Slovenijo v enem dnevu!, ki je privabila na plano kar 270. 000 Slovencev. Petro bi zaradi tega pod okrilje z veseljem vzela kakลกna od politiฤnih strank, a se Petra in njeno druลกtvo Ekologi brez meja, katerega predsednica je, temu uspeลกno upirata.
Smo pa Petro podrobno โzasliลกaliโ, kako skrbna in ekoloลกka je v vsakdanjem ลพivljenju, kaj jo poleg ekologije ลกe zanima, zanimalo pa nas je tudi to, kaj meni o seลพigalnicah odpadkov, loฤevanju โฆ in Petra nam je zelo obลกirno odgovarjala.
Petra, kot predsednica gibanja Ekologi brez meja morate gotovo imeti v glavi, da ste vzor, da morate ลพiveti morda ลกe bolj ฤisto in ekoloลกko zavedno kot veฤina Slovencev! Vas to kaj obremenjuje?
Sploh ne. Tako sem ลพivela, ลกe preden je kdo vedel zame. Nisem se po nakljuฤju znaลกla v okoljskem gibanju.
Gotovo vas sosedje pozorno opazujejo, ฤe loฤujete odpadke. Pa jih?
Zelo vestno โฆ Opaลพanja, da jih sosedi ne tako vestno, so me pripeljala celo do tega, da sem problematiko gospodarjenja z odpadki obdelala v diplomski nalogi. (smeh) Zadala sem si, da bom skuลกala sama nekaj narediti, da se to izboljลกa.
Mislim, da smo Slovenci na sploลกno ลกe vedno premalo osveลกฤeni glede odpadkov โ na primer v kontejnerju za bioloลกke odpadke obvezno opazim polivinilne vreฤke, v katere so zavili solato. Kaj se potem zgodi s takimi napol bioloลกkimi napol nebioloลกkimi odpadki? So sploh uporabni za predelavo?
ฤe so bio odpadki preveฤ onesnaลพeni, jih sploh ne odpeljejo v kompostarno, ampak na odlagaliลกฤe. ฤe neฤistoฤ v odpadkih ni preveฤ, v kompostarnah uporabljajo posebne grablje za odstranjevanje neฤistoฤ, poleg tega kompost tudi presejejo. Vsekakor je potrebno paziti, da med bio odpadke res ne dajemo niฤesar drugega kot tiste, ki se razgradijo.
Kot novinarka sem imela pred leti moลพnost videti seลพigalnico odpadkov na Dunaju โ ste jo vi videli?
Nisem, sliลกala sem pa veliko o njej.
Kaj menite, bi Ljubljana ali pa Slovenija potrebovala veฤ takลกnih seลพigalnic โ ste zagovornica ali nasprotnica?
Sem nasprotnica seลพigalnic. Izgradnja je izjemno draga, zato doloฤa naฤin ravnanja z odpadki za prihodnja desetletja. ล e vedno razmiลกljamo o gradnji seลพigalnic, hkrati pa se vsi zavedamo, da njihova rentabilnost postaja zelo vpraลกljiva. Zaloge surovin se zmanjลกujejo, zato surovine postajajo vedno draลพje, njihove cene pa bodo v nebo pognale ลกe spremembe davฤne politike, ki jih lahko priฤakujemo v naslednjem desetletju. Davki se bodo vedno bolj osredotoฤali na porabo virov in onesnaลพevanje okolja. Po drugi strani lahko iz enakih razlogov priฤakujemo, da bo ekonomska privlaฤnost dejavnosti zmanjลกevanja, loฤevanja in reciklaลพe odpadkov v prihodnosti ลกe naprej rasla. Pravzaprav je ta dejavnost ob dobri organizaciji rentabilna ลพe v danaลกnjih pogojih. Dokaze za to lahko najdemo po celem svetu. ล e bolj pomembno kot rentabilnost pa je, da predelava odpadkov ponuja moลพnost zaposlitve tisoฤim ljudem.
Obstajajo kakลกne alternativne oblike ravnanja z odpadki?
Seveda. Primer Nove ล kotske, mesta Halifax, nam nazorno pokaลพe delovanje alternativnih oblik ravnanja z odpadki, ki so enkrat za vselej izpodrinile idejo o gradnji seลพigalnice. V 6 letih so na primer ustvarili 56-odstotno zmanjลกanje odpadkov in veฤ kot 3000 novih delovnih mest v industriji predelovanja odpadkov. Gre za vzoren primer poti k skupnosti brez odpadkov (zero waste) in je hkrati vedno pogostejลกi primer odgovornega ravnanja z odpadki v razvitem svetu. Priฤakujemo lahko, da se bo ลพe samo zaradi poveฤevanja rentabilnosti reciklaลพe koliฤina odloลพenih odpadkov zaฤela postopno zmanjลกevati. S primernimi ukrepi pa lahko izrazito zmanjลกanje doseลพemo zelo hitro, kar spet potrjuje na tisoฤe tujih in domaฤih primerov (npr. v obฤini Vrhniki se loฤeno zbere veฤ kot 60 % odpadkov). Seลพigalnice odpadkov za svoje poslovanje potrebujejo ogromne in stalne koliฤine odpadkov, zato predstavljajo neposredno konkurenco boljลกim naฤinom ravnanja z odpadki โ prepreฤevanju nastanka odpadkov in reciklaลพi. Seลพigalnice so skratka izjemno drag sistem, ki uniฤuje koristne (in ekonomsko zanimive) surovine. Opozoriti je potrebno, da v resnici ne drลพi argument, da seลพigalnice opraviฤijo svojo izgradnjo s tem, ker reลกujejo problem odlaganja odpadkov. V resnici po seลพigu ลกe vedno ostane do tretjina vhodne koliฤine odpadkov.
Del teh odpadkov se uvrลกฤa med nevarne, zato zahtevajo posebno (draลพje) ravnanje in odlaganje. Po drugi strani primeri iz tujine kaลพejo, da je mogoฤe zgolj z dobro organizacijo loฤenega zbiranja odpadkov in z ukrepi za prepreฤevanje nastanka odpadkov zmanjลกati koliฤino odloลพenih odpadkov za 80 % (Nizozemska, Avstrija, Nemฤija)! Argument zagovornikov gradnje seลพigalnic je, da te proizvajajo zeleno energijo. Raziskave so dokazale, da seลพigalnice lahko uฤinkovito proizvajajo elektriฤno energijo samo v primeru, da v njih seลพigamo odpadke, loฤene na frakcije. Meลกani odpadki ob seลพigu namreฤ ne proizvedejo dovolj energije. Vฤasih jim je zato potrebno dodajati gorljive snovi, najveฤkrat nafto. ฤe seลพigamo meลกane odpadke, je proizvodnja energije nekajkrat manjลกa od te, ki bi jo privarฤevali, ฤe bi odpadek reciklirali. Odpadke je torej potrebno pred seลพigom v vsakem primeru loฤiti. Loฤene odpadke pa je v veฤini primerov bolje reciklirati, kot seลพgati. Za seลพig preostane le majhen del odpadkov, ki ga ne moremo reciklirati (medicinski odpadki, pesticidi, nevarne kemikalije โฆ). Glede na to, da se v Sloveniji loฤeno zbere le majhen deleลพ odpadkov, zelo majhen deleลพ teh pa spada med tiste, ki jih ne moremo reciklirati, zares ne potrebujemo novih, kaj ลกele velikih seลพigalnic. Po svetu se krepi odpor prebivalcev proti gradnji seลพigalnic, saj so vir velikih koliฤin nevarnih emisij (teลพkih kovin, policikliฤnih aromatskih ogljikovodikov, kot so dioksini in furani โฆ ).
Iz dimnika seลพigalnice pridejo kar ลกtirje od dvanajstih najbolj strupenih. Dioksin je eden najbolj strupenih med temi. Seลพigalnice torej ne reลกujejo naลกih teลพav z odpadki, ustvarjajo pa nove teลพave, ekonomsko ลกkodo in zamujene priloลพnosti. Tudi ฤe na tem mestu zanemarimo vse druge pomisleke, se moramo kot dober gospodar vpraลกati, ali si res ลพelimo zapraviti milijarde evrov za nepotrebno investicijo, ki bo prihodnjih trideset let zavirala razvoj projektov, povezanih z recikliranjem in zmanjลกevanjem nastanka odpadkov, ter s tem ustvarjanje novih, kvalitetnih delovnih mest. Seลพiganje in odlaganje odpadkov torej nista v skladu s konceptom trajnostnega gospodarjenja z odpadki. V obeh primerih gre namreฤ za uniฤevanje naravnih virov. Zaradi njihove omejenosti je s takลกnim ravnanjem ogroลพeno zadovoljevanje potreb prihodnjih rodov.
Moram priznati, da mi je veliko volje do loฤevanja odpadkov vzela izjava neke ลพenske, da z enim poletom z letalom naredimo toliko ลกkode, kot ฤe bi dve leti pridno loฤevali odpadke โ torej izniฤimo to prizadevanje โฆ Je to res?
ฤe na to pogledamo le z vidika toplogrednih plinov, je to res. Letalski promet ima ogromen ogljikov odtis. Vendar pa na te stvari ne smemo gledati le z vidika emisij CO2. Z reciklaลพo preusmerimo koristne surovine iz odlagaliลกฤ v nadaljnjo uporabo. S tem ohranjamo omejene naravne vire. Napredek naลกe civilizacije temelji na netrajnostni uporabi redkih virov โ goriva, kovin, mineralov, lesa, vode, ekosistemov โฆ Pred dvesto leti, ko je svetovno prebivalstvo ลกtelo milijardo ljudi, se to ni zdel tolikลกen problem. Danes pa nas je sedem milijard in viri, ki so kljuฤni za gospodarsko blaginjo, postajajo vse redkejลกi in draลพji. Do leta 2050 bo svetovno prebivalstvo doseglo devet milijard in priฤa bomo vzponu srednjega razreda v drลพavah, kot sta Kitajska in Indija, kjer bodo ljudje zaฤeli stremeti k razmeroma udobnemu ลพivljenjskemu slogu, kakrลกnega veฤina med nami zdaj uลพiva v Evropi. ฤe bomo ลกe naprej izkoriลกฤali obstojeฤe vire v takลกnem tempu kot zdaj, bomo za preลพivetje potrebovali dvakrat veฤ virov, kolikor jih je na Zemlji sploh razpoloลพljivih. ลฝe sedaj smo moฤno presegli nosilno sposobnost naลกega planeta, kar se kaลพe v podnebnih spremembah, v hitrem izumiranju ลพivalskih in rastlinskih vrst, pomanjkanju pitne vode โฆ Velikosti naลกega planeta in koliฤine virov na njem ne moremo spremeniti, lahko pa spremenimo svojo miselnost in vedenje.
Kaj pa voda โฆ Petra, vi varฤujete z vodo? Se manj umivate, pazite, da porabite manj vode, lovite odpadno vodo iz pralnega stroja in jo uporabite za splakovanje straniลกฤa?
Naravna pitna voda je nenadomestljiva in neprecenljiva dobrina. Med potovanji vedno znova spoznavam, kakลกno sreฤo imamo, da si lahko doma odpremo pipo in se napijemo dobre vode. Vendar pa to tudi za nas ne sme postati samoumevno. Zaradi prekomernega onesnaลพevanja je pitne vode vedno manj, tudi v Sloveniji. Zaradi podnebnih sprememb, vedno daljลกih suลกnih obdobjih ter ekstremnih vremenskih pojavov bo problem oskrbe s pitno vodo na naลกem planetu vedno veฤji.
Zato seveda tudi jaz varฤujem z vodo. Se tuลกiram namesto kopam, jo zapiram, ko si umivam zobe, za zalivanje zelenjavnega vrta uporabljam deลพevnico โ in kar je zelo pomembno, zelo pazim na to, da je ne onesnaลพujem. Na vrtu ne uporabljam pesticidov in umetnih gnojil, poleg tega pa doma uporabljam naravna ฤistilna sredstva in kozmetiko.
Cameron Diaz je zagovornica ฤuvanja vode โ ko gre na straniลกฤe lulat, ne potegne vode. No, vsaj ne vsakokrat. Vi poฤnete kaj podobnega?
Za splakovanje straniลกฤa se porabi 10 l pitne vode. Sama uporabljam gumb, s pomoฤjo katerega splakneลก straniลกฤe z manjลกo koliฤino vode. ล e en trik, ki ga lahko uporabiลก, je ta, da daลก v kotliฤek plastenko, napolnjeno z vodo. Na ta naฤin lahko namesto dodatnega gumba poskrbiลก kar sam za manjลกo porabo pitne vode, idealno pa bi seveda bilo, ฤe bi za splakovanje uporabljali odpadno vodo iz pralnega stroja in od tuลกiranja. Upam, da bodo naslednje uredbe za izgradnjo hiลก pomislile tudi na to.
Kaj pa elektrika? V nekaterih hiลกah in stanovanjih gorijo vse luฤi in vse elektronske naprave โ oฤitno se nam tu ลกe ne da varฤevati โฆ Nam lahko poveste, koliko dreves bi na primer ohranili, ฤe bi ugaลกali luฤi?
ฤe bi elektriko pridobivali na biomaso, bi lahko govorili o ohranitvi dreves. Vendar v Sloveniji veฤino elektrike ne dobimo na ta naฤin. Drevesa pa so pomemben absorber CO2. V svojem ลพivljenju 1 drevo absorbira 1 tono CO2, Slovenec pa v povpreฤju prispeva 10 ton CO2 na leto. Znanstveniki ocenjujejo, da je emisija na prebivalca Slovenije, ki bi bila pogoj za stabilno ravnovesje podnebja, okrog 2 t/leto. To pomeni, da bi morali izpuste zmanjลกati za 5-krat. Najveฤ lahko naredimo z dobro izolacijo svojega doma, z uporabo javnih prevoznih sredstev in prevoznih sredstev na lastni pogon, s tem, da kupujemo le tisto, kar res potrebujemo, in z zmanjลกanim uลพivanjem mesa in mesnih proizvodov. Tudi z izklapljanjem luฤi in elektronskih naprav lahko doprinesemo nekaj, vendar veliko manj v primerjavi s prej omenjenimi ukrepi.
Kako varฤujete z elektriฤno energijo vi?
Seveda uporabljam varฤne ลพarnice, ki so 75-odstotno bolj uฤinkovite. Obleke suลกim na zraku namesto v suลกilcu, vsa oblaฤila perem na 40 ยฐC, izbiram elektriฤne naprave z oznako A, popolnoma izkljuฤujem tudi elektronske naprave, res pa je, da tudi sama vฤasih v naglici na to pozabim. Ogromno energije porabimo za ogrevanje stanovanja, kjer nastavim termostat na niลพjo temperature in raje obleฤem kakลกen pulover veฤ. To je tudi bolj zdravo.
Tudi vaลก partner je, ฤe se ne motim, ฤlan druลกtva Ekologi brez meja โ tako da si na tem podroฤju ne prideta navzkriลพ?
Na sreฤo sva tu istih misli. (smeh)
Kaj storiti, ฤe se partnerju zdi varฤevanje z vodo, elektriko, loฤevanje odpadkov nepotrebno? Kako ga prepriฤati?
Z dejstvi. Varฤevanje z energijo, manjลกa potroลกnja, loฤevanje odpadkov โฆ ne le, da s tem pripomoremo k ฤistejลกemu okolju in ohranjanju naravnih virov, ampak v veฤini primerov tudi privarฤujemo. ฤe sedaj temu v nekaterih primerih ลกe ni tako, pa nam bomo zaradi vse veฤjega pomanjkanja naravnih virov kmalu zaraฤunali tudi stvari, ki so bile do sedaj brezplaฤne. Npr. komunale bodo zaraฤunale le meลกane odpadke, loฤeno zbranih pa ne. Tudi raฤuni za vodo, gorivo in elektriko bodo vse viลกji.
Ali sploh lahko ลพivita skupaj zagovornik varฤevanja in loฤevanja in nekdo, ki se mu to zdi neumno?
Poznam veliko primerov, ko je bolj ozaveลกฤen partner moฤno vplival na drugega, da je tudi ta zaฤel ลพiveti okolju bolj prijazno. Pa saj je to v korist vseh โ nas, okolja in drugih bitij. ฤe gledamo z vidika okolja, sta ozaveลกฤen in neozaveลกฤen partner najboljลกa kombinacija, saj se s tem ลกiri ozaveลกฤanje na najlaลพji moลพni naฤin.
Uporabljate ekoloลกka ฤistila? Koliko ฤasa porabite v trgovini, da preuฤite, ฤe so prava?
Uporabljam ekoloลกka ฤistila. Sicer v eko trgovini kupim le gel za pomivanje posode in ekoloลกke tablete za pomivalni stroj, vsa ostala ฤistila pa naredim sama. Razredฤen alkoholni kis za ฤiลกฤenje kopalnice, pomivanje tal in stekla, pralni praลกek pa naredim tako, da v 2 l vrele vode zameลกam 100g naribanega marseillskega mila in ลพlico sodo bikarbone. Uporabljam tudi izkljuฤno naravna mila in ลกampone, namesto krem pa kar olivno olje, ki mu dodam nekaj kapljic vode in nekaj kristalฤkov soli.
Predvidevam, da jeste bolj zdravo ali na zdrav naฤin pridelano hrano โ imam prav?
Nekaj hrane si pridelava sama, pa tudi sicer skuลกava kupovati ฤim veฤ ekoloลกko pridelane hrane.
Sama sem v 95 odstotkih veganka, kar pomeni, da ne jem ลพivalskih proizvodov. Za ta naฤin prehranjevanja sem se odloฤila za to, ker je najbolj prijaznem okolju in ลพivalim. Na zaฤetku sem se bala, da ne bom dobila dovolj vitaminov in drugih hranljivih snovi โฆ, vendar pa vsakoletni pregledi krvi potrjujejo, da sem zdrava kot riba, moja kri pa je ลกe boljลกa kot takrat, ko sem bila ลกe mesojedka in vegetarijanka.
Videti ste vitki in fit, zelo zdravi โ kaj vse poฤnete, da ste takลกni, kako skrbite zase?
Ja, hvala! (smeh) ลฝiveti skuลกam ฤim bolj uravnoveลกeno ลพivljenje. ฤe je vse kot mora biti, mi mora vsak dan po sluลพbi ostati nekaj ฤasa za ลกport, sprostitev (meditacijo, branje knjige) in druลพenje s partnerjem, vsaj dvakrat na teden pa tudi s prijatelji. To je moje vodilo, res pa je, da vsak teden ne gre vse po naฤrtih.
Vaลกe druลกtvo se je pridruลพilo tudi Gibanju za trajnostni razvoj โ to pomeni, da greste v politiko ali kaj drugega?
V zadnjem ฤasu se v razliฤnih medijih pojavlja vrsta neutemeljenih informacij, da naj bi se naลกe druลกtvo pridruลพilo politiฤnemu gibanju v pripravah za skupen nastop na volitvah. Ta ugibanja so zavajajoฤa. Druลกtvo Ekologi brez meja je bilo sicer res povabljeno, da se pridruลพi nastajajoฤemu politiฤnemu gibanju, vendar smo ponudbo zavrnili in se od njega distanciramo, saj svoje vloge ne vidimo v politiฤnem prostoru. Vseskozi poudarjamo, da je druลกtvo Ekologi brez meja nevladna organizacija brez politiฤnih ali strankarskih interesov. Druลกtvo ลพeli s konkretnimi okoljskimi akcijami na lokalnem in nacionalnem nivoju uฤinkovito povezati slovensko druลพbo in vzgajati okoljsko aktivne drลพavljane, hkrati pa preko predlogov sprememb v zakonodaji na podroฤju okoljevarstva trajno prispevati k sistemskim izboljลกavam na tem podroฤju. V tem smislu smo in bomo vedno podpirali zelene in trajnostno naravnane politiฤne reลกitve.
V enem dnevu ste uspeli povezati 270.000 ljudi. To je res velik doseลพek โฆ Se zavedate tega?
Ponosna sem, da znamo Slovenci stopiti skupaj, ko je to potrebno. Oฤistimo Slovenijo v enem dnevu! je bila res akcija vseh akcij. Pokazalo se je, koliko lahko naredimo, ฤe stopimo skupaj. In to popolnoma prostovoljsko, preprosto zato, ker ลพelimo delati dobro.
Kakลกni so rezultati akcije Oฤistimo Slovenijo v enem dnevu โ je Slovenija spet tako onesnaลพena kot prej ali se posledice akcije ลกe poznajo v naravi?
Akcija je prinesla veliko upanja v slovenski prostor, pritisk na politiko, naj nekaj naredi na podroฤju divjih odlagaliลกฤ, prvi register divjih odlagaliลกฤ, ki je zaฤel opozarjati na to, kar je pozabljeno tiฤalo v grmovju po vsej Sloveniji. O odpadkih se ni ลกe nikoli govorilo toliko kot takrat, mnogi ljudje so nam pisali, da so zaฤeli loฤevati odpadke, kar pomeni, da je akcija pripomogla tudi k veฤji ozaveลกฤenosti. Res pa je, da je ozaveลกฤanje dolg proces in ne moremo reฤi, da je bilo z akcijo vse reลกeno. ฤaka nas ลกe veliko dela. Kar zadeva divja odlagaliลกฤa, pa je tako, da so nekatere obฤine ostale ฤiste, nekatera obmoฤja v naลกi drลพavi, ki so poznana po tem, da tam odlagajo odpadke tudi obrtniki โ na primer Ljubljansko Barje โ, pa so ponovno onesnaลพena. Za ureditev te problematike bodo potrebne sistemske spremembe. Ravno vฤeraj smo skupaj s Policijo razmiลกljali, na kakลกen naฤin bi se povezali z obฤinsko, drลพavno inลกpekcijo in obฤinskim redarstvom, da bi se s problematiko laลพe spopadali. Reลกitve ลกe iลกฤemo.
Boste morali akcijo ponoviti?
ฤistilne akcije Slovenija potrebuje. Tako kot moramo poฤistiti vsaj enkrat na dva tedna stanovanje, tako je potrebno vsaj enkrat na leto oฤistiti tudi okolje, v katerem ลพivimo. Kljub temu, da sama zelo pazim, da ne smetim, se najbrลพ vฤasih zgodi, da mi pade na tla odpadek, ne da bi za to vedela. Zato smo vsi mi onesnaลพevalci in prav je, da skrbimo za svojo drลพavo. Take akcije bodo zato vedno potrebne.
ฤe se prav spomnim, ste imeli v naฤrtu tudi ลกirลกo akcijo โ oฤistimo Balkan, Evropo โฆ
ล tevilne prostovoljske organizacije in skupine prostovoljcev po vsem svetu si ลพe nekaj mesecev skupaj prizadevamo ustvariti najveฤji okoljski prostovoljski projekt v zgodovini ฤloveลกtva z imenom Oฤistimo svet 2012 (World Cleanup 2012), katerega skupni cilji so ฤiลกฤenje nezakonito odloลพenih odpadkov v vsaj 100 drลพavah sveta, zdruลพevanje in ozaveลกฤanje ljudi. Priprave potekajo v okoli 60 drลพavah, tudi priprave in prve aktivnosti na projektu Oฤistimo Slovenijo 2012 so se zaฤele. Aprila letos smo Ekologi organizirali konferenco Oฤistimo Balkan v enem dnevu!, s ciljem predati izkuลกnje pri organizaciji ฤistilnih akcij na nacionalni ravni vsem balkanskim drลพavah. Da je bila konferenca uspeลกna, kaลพe to, da so se priprave na veliko ฤistilno akcijo zaฤele v veฤini balkanskih drลพav. Rokave bomo leta 2012 zavihali v soboto, 24. marca.
Po diplomi iz geografije ste vpisali specializacijo druลพinske in zakonske terapije na teoloลกki fakulteti โ kako to?
ลฝe ko sem se odloฤala med faksi, sem nihala med psihologijo in geografijo. Ko sem slednjo zakljuฤila, sem ฤutila, da si moram izpolniti ลกe drugo veliko ลพeljo. Uลพivam v raziskovanju sveta zunaj in znotraj.
Pravite, da se trudite ลพiveti v dobro svetu in sebi โ od kod vam to naฤelo?
Najbrลพ ลพe iz same zibke, poglabljalo pa se je tudi kasneje, ko sem sama zaฤela razmiลกljati, kdo sem, kakลกen je smisel mojega ลพivljenja. Naลกla sem ga predvsem v tem, da se uresniฤim kot ฤlovek in pustim v svetu ลกe kakลกno drugo sled, poleg onesnaลพenja.
Ste tudi vneta popotnica โ kje vse ste bili, kaj ste odnesli od potovanj oz. kaj so vam prinesla?
Prepotovala sem dobrลกen del Azije, nekaj Evrope in Afrike. Potovanja so mi veliko dala predvsem z vidika zavedanja, kako malo potrebujem za ลพivljenje (streho nad glavo in 7 kg prtljage v nahrbtniku), in utrdila prepriฤanje, da sreฤa ne prihaja iz posedovanja materialnih dobrin. Na poti sem sreฤala veliko sreฤnih โreveลพevโ. Spoznala sem, kako privilegirani smo Zahodnjaki โฆ Vem, da sem lahko sreฤna ลพe samo za to, ker se nisem rodila v eni od laฤnih afriลกkih drลพav, sreฤna sem, da se lahko ลกolam in poroฤim s ฤlovekom, ki sem ga izbrala sama, da lahko odprem pipo in pijem iz nje, imam moลพnost izbire โฆ V veฤini sveta to ni tako samoumevno, kot je to pri nas.
Vozite avto ali kolo? Kako premagujete veฤje razdalje?
V veฤini se vozim s kolesom in rolerji, pa tudi z avtobusom in vlakom. Za daljลกe razdalje ali ฤe ne gre drugaฤe, mi taลกฤa posodi avto. V preteklosti sem veliko preลกtopala, pa ลกe bom. Rada potujem na ta naฤin.
Boste otroka vzgajali v ยปekoloลกkemยซ vzduลกju? Kako bo to videti?
Seveda โฆ Uฤila ga bom, vendar ne s predavanji, ampak z lastnim zgledom.