Kaj se skriva za besedo permakultura?

Permakultura želi ustvariti harmonično, trajnostno okolje, ki vključuje človeka, rastline, živali in zemljo. Z upoštevanjem načel permakulture in z opazovanjem naravnih ciklov omogoča posamezniku, da kjerkoli ustvari sisteme, ki dajo velik pridelek, obnavljajo okolje ter so trajnostni, zahtevajo minimalen trud za maksimalen rezultat, so etični ter skrbijo za zemljo in ljudi ter ustvarjajo presežke, ki si jih lahko delimo z drugimi.

Kaj je permakultura?

Permakultura je trajnostni način pridelave hrane, ki upošteva naravne odnose med rastlinami in živalmi ter tako ustvari ekosistem med škodljivci in plenilci. Tak način vrtnarjenja je iz leta v leto samozadosten in ne potrebuje pesticidov ali drugih kemikalij. Je sistem načrtovanja, ki nam omogoča, da zadovoljimo svoje potrebe in ne škodujemo okolju.

Permakultura je celostni sistem oblikovanja, ki posnema naravne ekosisteme in temelji na trajnostnem kmetovanju, gradnji in načinu življenja. Njena filozofija izhaja iz spoštovanja narave, obnove ekosistemov in ustvarjanja samooskrbnih skupnosti. Razvila sta jo Bill Mollison in David Holmgren v 70. letih prejnjega stoletja kot odziv na ekološke in gospodarske izzive, s katerimi se sooča sodobna družba.

Permakultura združuje tradicionalno znanje s sodobnimi znanstvenimi spoznanji ter nudi rešitve za trajnostno kmetovanje, gradnjo in uporabo naravnih virov. Njena ključna načela so skrb za zemljo, skrb za ljudi in poštena delitev virov.

Osnovna načela permakulture

1. Opazuj in deluj – Preden sprejmemo ukrepe, moramo razumeti naravne vzorce in delovanje ekosistemov.
2. Shranjuj in uporabljaj energijo – Sončna energija, deževnica in biomasa so ključni viri, ki jih je treba učinkovito izkoriščati.
3. Pridobivaj pridelek – Vzpostavitev sistema, ki zagotavlja hrano, vlaknine in druge uporabne surovine.
4. Uporabi in ceni obnovljive vire – Namesto fosilnih goriv je bolje uporabljati obnovljive vire energije in trajnostne materiale.
5. Ustvari manj odpadkov – Reciklaža, kompostiranje in ponovna uporaba materialov pomagajo zmanjšati obremenitev okolja.
6. Načrtuj iz podrobnosti v celoto – Ustvarjanje medsebojno povezanih sistemov za večjo učinkovitost.
7. Uporabi raznolikost – Večja biotska raznovrstnost poveča odpornost ekosistemov.
8. Odgovarjaj na spremembe – Prilagajanje sistemov na podlagi povratnih informacij in sprememb v okolju.

Vrtnarimo po načelih permakulture

Obstoječi vrt ali del trate lahko spremenite v permakulturni vrt v najširšem pomenu besede. Večina tudi že vrtnari po teh načelih ali vsaj nekaterih načelih, pa tega niti ne ve, saj to ni neka nova modna muha v svetu vrtnarjenja, ampak v širšem pomenu »vrtnarjenje po zdravi kmečki pameti«.

Na površini, ki jo imamo na razpolago, pridelajmo vsaj nekaj. Če nimamo večjega kosa zemlje, si ustvarimo vsaj vrt v loncih. Del ali vso živo mejo lahko nadomestimo s sadnimi rastlinami (jagodičevje, vrsta sadnega drevja ali kombinacija obojega). Del trate spremenimo v užitno gredico. Kombiniramo različne rastline, da postajamo čim bolj samooskrbni.

Vrt mora imeti veliko sonca in dobro drenirana tla, torej prepustna tla, taka, v katerih ne zastaja voda, pa naj bo to permakulturni vrt ali pa kakšen drugačen vrt. Za začetek si lahko naredimo majhen prostor, kjer bomo sejali zelenjavo, ko bomo imeli več izkušenj in znanja, pa lahko svoj košček vrta širimo ter imamo iz leta v leto več gredic.

Izberemo rastline, ki jih želimo na svojem vrtu. Pri permakulturi je poudarek na trajnih rastlinah (grmovnice, trajne zelenjadnice – kot so npr. beluši in užitne cvetlice). Če ste ali boste začeli vrtnariti, se najprej pozanimajte, katere vrste in katere sorte vrtnin najbolje uspevajo na območju, kjer boste imeli vrt. Ne začnite takoj z vrtninami, ki so redkost oziroma jih ne vidite na sosednjih vrtovih.

Sejemo in sadimo mešane posevke, tako privabljamo koristne žuželke in odganjamo vrtne škodljivce.

Vrta ne prekopavamo globoko, saj tako siromašimo zemljo, izpostavljamo jo vremenskim vplivom in izpiranju hranil v nižje plasti, obenem pa s preglobokim prekopavanjem »zmotimo« podzemno življenje. Deževniki so super živalce za naše gredice, če jih opažate malo, pa jih nekaj dokupite ali poiščite kje na travnikih ter jih preselite na svoje gredice.

Gredico postavimo tako, da jo bomo dosegli z vseh smeri oz. da nam ni treba hoditi po gredici, s čimer jo samo tlačimo. Med gredicami pa si pustimo dovolj prostora, da bomo nemoteno hodili in da bodo imele naše rastline dovolj prostora za rast.

Zbiramo deževnico, pomagamo si z žlebovi ali samo z vedrom. V suhem vremenu zalivamo vrt z zbrano vodo, deževnico. Permakultura poudarja recikliranje in uporabo vseh razpoložljivih naravnih virov.

Kompostiranje, in s tem pridobivanje svojega komposta za kasnejše gnojenje, je v zadnjih letih sploh dobilo nazaj veljavo in tudi v permakulturi je nujni sestavni del vrtnarjenja. Ko se kompostni kup pravilno in dovolj razgradi, z njim gnojimo vrt.

Z vrtom bomo imeli manj dela, sploh s plevelom, če bomo gredice zastirali, torej polagamo med vrtnine pokošeno travo in listje z vrta. Tako zadržujemo vlago, toploto, preprečujemo rast plevelom, pridelek (kumare, buče, bučke …) pa ostane čist in se hitreje po dežju posuši. Letos, ko  je bilo na več območjih veliko težav s polži, je bilo zastiranje tal slaba naložba. Tu pride v ospredje vodilo, da so potrebni opazovanje narave, opazovanje svojega vrta in delovanje z njim, ne proti njemu.

Zastirka je bila v območjih s težavami s polži pravo lepo dnevno zatočišče polžev in v času odlaganja jajčec še primerno mehko ter varno zatočišče za odlaganje. Torej, če smo to opazili ali pa žal nismo in nam bo to novo znanje v pomoč za drugo leto, zastirko odstranimo in s tem tudi preprečimo polžem, da se skrijejo ter odlagajo jajčeca prav na naši gredici.

Prednosti permakulture

• Ekološka trajnost – Zmanjšanje odvisnosti od kemičnih gnojil, pesticidov in fosilnih goriv.
• Večja produktivnost – Gozdni vrtovi in polikulturne zasaditve omogočajo večjo donosnost na dolgi rok.
• Odpornost na podnebne spremembe – Prilagodljivost sistemov zmanjšuje tveganja zaradi ekstremnih vremenskih pojavov.
• Lokalna samooskrba – Večja neodvisnost od globalnih tržnih sistemov in manjša ogljična stopnja.
• Boljša kakovost življenja – Zmanjšanje stroškov in povečana povezanost s skupnostjo in naravo.