DomovZdravje & prehranaOtroci in Vegetarijanska prehrana: Mali vegetarijanec

Otroci in Vegetarijanska prehrana: Mali vegetarijanec

Se še spomnite, kako so nam prigovarjali: »Jesti moraš meso, da boš velik in močan,«?

- Oglas -

Novejša prehranska priporočila so nekoliko omilila spodbujanje malih mesojedcev, saj navajajo, da lahko otroci tudi z ustrezno vegetarijansko prehrano zadostijo vsem svojim potrebam za rast in razvoj.

V zadnjem času tudi pri nas narašča število otrok, ki jedo kot vegetarijanci ali vegani. Obstajajo tri vrste vegetarijancev. Eni ne jedo mesa in rib, drugi tudi jajc ne, tretji pa iz prehrane izključujejo še mleko in mlečne izdelke.

otroci in vegetarianstvo

- Oglas -

Po raziskavi Inštituta za varovanje zdravja RS je v Sloveniji delnih vegetarijancev 2, 1 %, vegetarijancev 1, 1 %, še manj pa je znanih drugih prehranskih praks. Vnos uravnotežene, zdrave in dobro načrtovane prehrane je sicer pomemben za vse ljudi, vendar pa je ključnega pomena prav v obdobju rasti, torej v prvih dveh desetletjih življenja.

Vegetarijanska prehrana za otroka

Človek je življenjsko vezan na hrano, saj od lakote ali žeje lahko umre. Hranila iz prebavljene hrane se vsrkavajo v kri, od tu pa gredo v vse celice organizma, kjer omogočajo ustrezno rast in razvoj vseh organov v telesu ter vse aktivnosti človeka. Pri tem so pomembna prav vsa živila, tako rastlinskega in živalskega izvora. Otroška prehrana mora vsebovati več beljakovin, vitaminov in mineralov na energetsko enoto kot prehrana odraslih.

Slovenski zdravniki pediatri so sprejeli smernice zdrave prehrane dojenčkov, ki jih je oblikovala delovna skupina za nutricionistiko, v kateri sodelujejo številni strokovnjaki različnih področij pediatrije, pa tudi zdravniki. Smernice so povzete po priporočilih Evropskega združenja za pediatrično gastroenterologinjo, hepatologijo in nutricionistiko. Smernice priporočajo dojenje do 6. meseca starosti, če to ni možno, pa uvedbo ustrezne mlečne formule.

Kaj pravijo strokovnjaki?

Strokovne smernice poznajo vsi pediatri, nutricionisti in dietetiki, ki vsakodnevno v svoji praksi svetujejo ljudem, kako v določenem življenjskem obdobju pravilno hraniti otroka.

- Oglas -

Smernice sicer so, nekaj drugega pa je odločitev posameznika, ali bo to sprejel in sledil informacijam. Žal se vsak posameznik oziroma starši samostojno odločijo. Mati in otrok naj dobivata mešano prehrano, ki je zdrava prehrana za otroka. Danes pa je v razvitem svetu cela vrsta ljudi, ki se za vegetarijanstvo odločajo iz takega ali drugačnega razloga – bodisi etičnega, verskega ali filozofskega.

V primeru vegetarijanstva, kjer se ne uživa nobeno živilo živalskega izvora, pa se ne more zagotoviti vnos potrebnih snovi, kar je škodljivo in zdravju nevarno, toliko bolj, če gre za razvijajoči se organizem, zato takšno prehranjevanje strokovnjaki odsvetujejo.

Zelo pomembno je, da se navodil držimo tudi pri pripravljanju prehrane v vsakdanjem življenju, saj vemo, da je odstopanj veliko, tudi v smeri debelosti, predvsem pri vsejedih otrocih. Ni pa pomembna samo prehrana, temveč tudi spodbujanje zdravega načina življenja.

vegetarijanska prehrana otroci

Zakaj je prehrana prav pri dojenčkih tako pomembna?

Prvo leto otrokovega življenja sodi med najintenzivnejšega obdobja, saj sta rast in razvoj otroka v tem obdobju najhitrejša. Če je dojenček zdrav in nima težav, v prvih šestih mesecih življenja podvoji svojo porodno težo, ko dopolni prvo leto, pa jo celo potroji. Hitra rast otrokovih možganov, ki omogoča njegov ustrezen razvoj, ustrezno energetsko podporo in kakovostno kar najustreznejšo sestavo dojenčkove prehrane, je torej zelo pomembna. Če dojenček ne potroji porodne teže, to pomeni, da je dobil bodisi premalo hrane bodisi neustrezno hrano ali pa ima kakšno kronično bolezen.

Kdor se odloči za vegetarijanstvo, mora še bolj odgovorno skrbeti za uravnoteženo prehrano. Razmeroma zlahka použijemo dovolj potrebnih hranilnih snovi, če jemo tudi meso, ker je izbira živil velika. Ko pa nekatera živila izključimo s svojega jedilnika, moramo vedeti, kako lahko to dolgoročno vpliva na zdravje. To znanje ni nikjer tako pomembno kot pri načrtovanju otrokove prehrane. Otroštvo je odločilno obdobje razvoja. Ni treba, da bi vegetarijanstvu očitali siromašenje izbire – pogosto pomeni bolj zdravo in raznoliko prehrano. Zahteva pa veliko več pozornosti pri sestavljanju jedilnikov.

V več raziskavah so ugotovili, da vegetarijanska prehrana, če je pestra ter vključuje jajca in mleko ter mlečne izdelke, sicer lahko pokrije vse otrokove prehranske potrebe, a v bistveno manj varnem območju kot nevegetarijanska prehrana. 

Vrste vegeterjanske prehrane:

DELNI VEGETARIJANCI: ne uživajo mesa kopenskih živali, vendar poleg rastlinskih živil uživajo jajca, mleko, mlečne izdelke in med, pa tudi ribe, školjke in rake.

LAKTO-OVO VEGETARIJANCI: ne uživajo mesa in rib, poleg rastlinskih živil pa uživajo tudi jajca, mleko, mlečne izdelke in med.

LAKTO VEGETARIJANCI: ne uživajo mesa, rib in jajc, poleg rastlinskih živil pa uživajo mleko, mlečne izdelke in med.

OVO VEGETARIJANCI: ne uživajo mesa, rib in mleka, poleg rastlinskih živil pa uživajo tudi jajca in med.

VEGANI OZ. STROGI VEGETARIJANCI: ne uživajo nobenega živila živalskega izvora, torej ne jedo mesa, rib, jajc, mleka in medu, uživajo le rastlinska živila.

PRESNOJEDCI: ne uživajo mesa, rib, jajc, mleka, medu in toplotno obdelanih živil (kuhanih, pečenih, dušenih), uživajo le surova, toplotno neobdelana rastlinska živila (sadje, zelenjavo in semena).

FRUTARIJANCI: uživajo le sadje.

Pri prehrani ne moremo zgrešiti, če smo v vsem zmerni in če poskrbimo za raznolikost. Ob uvajanju nove hrane malčkom je najbolj odgovorno, če sledimo splošnim smernicam in zdravi pameti. Kadar ste v dilemi, se posvetujte z babicami ali prijateljicami. Če to ni dovolj, se obrnite na svojega pediatra. Posebno pozornost pa velja posvetiti morebitnim alergijam.

Nekatere nujne hranljive snovi:

Paziti moramo, da malemu vegetarijancu ali veganu ne bi primanjkovalo nekaterih nujnih hranilnih snovi, naštetih spodaj.

ŽELEZO in CINK: dobri viri so polnovredni kruh, riž, oves, oreški, stročnice, tofu, sojine beljakovine, peteršilj.

VITAMIN B 12: dobri viri so kvasov izvleček, margarine in žitne mešanice za zajtrk.

VITAMIN D: najboljši vir so mlečni izdelki ali delovanje sonca na kožo; vegani utegnejo potrebovati vitaminski dodatek.

VITAMIN B2: dobri viri so šampinjoni, žitne mešanice za zajtrk z dodanimi vitamini.

VITAMIN A: dobri viri so korenje, špinača, buče, paradižnik, temno zelena zelenjava. 

Nujne hranilne snovi

Kjer je le mogoče, uporabljamo polnovredna živila, na primer polnovredni riž, ker je njegova hranilna vrednost navadno večja kot pri rafiniranih živilih. V vegetarijanskih in veganskih shrambah so lahko res praktična živila, kot so fižol, druge stročnice in polnovredna žita. Sir, drugi mlečni izdelki in jajca so imenitna energijsko bogata živila za male vegetarijance. Malim veganom pa s hranljivimi snovmi in z energijo bogata živila, kot so meso in jajca, nadomestimo z vrsto oreščkov in semen ter z olji in maslom iz njih. Priljubljena sta mandljevo maslo in sezamova pasta. Toda nekatera od teh živil so alergena in strokovnjaki imajo različna mnenja o tem, ali bi jih dajali otrokom.

Veganska in makrobiotična prehrana zaradi škodljivosti nista primerna za otroke.

Če doječa mati prejema vegansko prehrano in ne dobiva dodatnih prehranskih dopolnil, obstaja pomembno, veliko tveganje za razvoj hude prizadetosti funkcij pri otroku. Tveganje pa se še poveča, če se pri otroku nadaljuje veganska prehrana brez hranil živalskega izvora.

Sicer pa ima vsak otrok v Sloveniji izbranega pediatra, ki po določenih postopkih spremlja njegov razvoj.

Vegetarijanski otroci se pogosto počutijo prikrajšane, ker ne dobijo hamburgerjev. Lahko pa jim ponudimo mamljive fižolove polpete, ki jih ponudimo s krompirjem in grahom ali v okroglem kruhku, prelite s paradižnikovo omako.

Recept za mamljive FIŽOLOVE POLPETE najdete v nadaljevanju, da jih boste lahko malim nadobudnežem pripravili doma.

»FIŽOLOVI POLPETI«

Fižolovi polpeti

Potrebujemo:

  • 2 žlici olivnega olja
  • 1 sesekljano čebulo
  • 1 drobno nariban korenček
  • 1 drobno narezano zeleno papriko
  • 1 strok česna
  • ¼ žličke zmletega koriandra
  • ¼ žličke laškega kumina
  • oplaknjen in odcejen fižol (na primer bela ali zelena fižolica ali ledvičasti fižol) ali čičerika iz pločevinke (2 X po 400 g)
  • 1 žlica paradižnikove mezge
  • 1 raztepeno jajce
  • 60 g suhih krušnih drobtin
  • 60 g naribanega zrelega grojerja
  • sol
  • sveže zmlet črni poper

Potek dela:

Pečico segrejemo na 200 °C. V ponvi na srednje močni vročini segrejemo olje. Dodamo čebulo in počasi pražimo približno 5 minut, da se zmehča. Dodamo korenček, papriko, česen, koriander in laški kumin ter pražimo še 5 minut. Odstavimo. V veliki skledi z vilicami zmečkamo fižol ali čičeriko in paradižnikovo mezgo. Primešamo vsebino ponve, jajce, drobtine, sir, sol in poper. Mešanico razdelimo na kupčke, velike kot žogica za golf, in jih z rokami oblikujemo v polpete. Polpete zložimo na naoljen plitev pekač in pečemo približno 25 minut, da postanejo hrustljave. Sredi pečenja jih obrnemo, da se lepo zapečejo po obeh straneh.

Fižol in jajce v teh polpetih sta dobra vira železa v vegetarijanski prehrani.

- Oglas -
Bodi Eko
Bodi Eko
Na uredništvu s skupnimi močmi pripravljamo številne članke in prispevke za zdravje in zdravo življenje, ekologijo ter nasvetov za dom ter učinkovito rabo energije Že več kot 20 let spremljamo in raziskujemo omenjena področja ter se ves čas izobražujemo in nadgrajujemo svoje znanje.

NAJNOVEJŠE