Vrtanje po nosu je nedvomno zelo problematična navada, tako z vidika olike kot zdravja, toda znanstveniki z Univerze v Tübingenu so odkrili, da lahko v nosu občasno vendarle najdemo tudi kaj koristnega. Še več: njihovo odkritje bi lahko imelo daljnosežne pozitivne vplive na javno zdravje, ki ga vse bolj ogroža t. i. antibiotična rezistenca, torej odpornost bakterij na znane antibiotike. V človeškem nosu so namreč odkrili snov, ki spada v doslej še neznano skupino protimikrobnih učinkovin …
Presenetljiva ugotovitev: odkrita antibiotična snov je bakterijski produkt
Uvodoma omenjena snov se imenuje epifadin. Zaradi protimikrobnih lastnosti je zelo učinkovita pri uničevanju bakterij. Kar je pri tem posebno zanimivo, je to, da je epifadin pravzaprav bakterijski produkt, ki ga proizvajajo bakterije z znanstvenim imenom Staphylococcus epidermidis. Bakterije lahko torej same proizvedejo snov, ki uniči druge bakterije.
Bakterije poskušajo z izločanjem epifadina uničiti konkurenco
Presenetljivo odkritje povsem naravnega antibiotika je bilo podrobneje opisano v študiji, ki je bila pred nedavnim objavljena v znanstveni reviji Nature Microbiology. Kot je znano, je človeško telo dom najrazličnejših bakterij. Združbe bakterij in drugih mikroorganizmov, ki jih najdemo v različnih delih telesa, običajno imenujejo mikrobiom. Tako poznamo črevesni mirobiom, nosni mikrobiom, kožni mikrobiom itn. Bakterije spontano še vedno pogosto dojemamo izključno negativno, vendar pa je že dolgo znano, da niso vse bakterije škodljive. Še več: številne bakterije so lahko v resnici zelo koristne, na primer za učinkovitejši imunski odziv.
V telesu ves čas poteka boj med koristnimi in škodljivimi bakterijami. Ko prevladujejo slednje, se pogosto pojavijo zdravstvene težave, medtem ko lahko koristne bakterije posredno pomagajo pri blažitvi najrazličnejših neprijetnih simptomov. V boju za obstanek sodeluje tudi vrsta Staphylococcus epidermidis, ki za ljudi ni nevarna. Najpogosteje sestavlja kožni mikrobiom, včasih pa jo lahko najdemo tudi na sluznici. Znanstveniki domnevajo, da je eno izmed pomembnih orožij, s pomočjo katerih poskuša ta vrsta premagati svoje »nasprotnike«, prav izločanje epifadina.
Epifadin uspešen pri uničevanju zlatih stafilokokov
Med tekmece bakterij, ki pripadajo vrsti Staphylococcus epidermidis,med drugim spada vrstaz znanstvenim imenom Staphylococcus aureus, torej t. i. zlati stafilokoki. Njihova prisotnost v človeškem nosu ni neobičajna, toda v določenih okoliščinah lahko zlati stafilokoki povzročijo precej težav oziroma zelo resne okužbe. Posebno problematični so lahko »proti meticilinu odporni stafilokoki«. Raziskovalci z Univerze v Tübingenu so ugotovili, da lahko epifadin uniči zlate stafilokoke, in sicer tako, da uniči njihove celične membrane. To nakazuje, da bi se lahko epifadin ali derivati iz te snovi uporabili za izdelavo povsem novega, zelo učinkovitega antibiotika za zdravljenje posebno trdovratnih stafilokoknih okužb.
Nestabilna struktura epifadina tako ovira kot pomembna prednost
Za izolacijo epifadina so znanstveniki potrebovali več let, saj gre za snov z nestabilno zgradbo molekule. Vendar pa ima prav nestabilna zgradba tudi pomembne prednosti. Epidadin je aktiven samo nekaj ur, zato je njegov učinek precej bolj lokaliziran. Posledično je nevarnost za to, da uniči tudi koristne bakterije, kar je pogosta težava pri številnih antibiotikih, precej manjša. Tako se zdi, da bi bil lahko epifadin odlična osnova za izdelavo novega, učinkovitejšega antibiotika z milejšimi stranskimi učinki. Znanstveniki pri tem opozarjajo, da razvoj novih antibiotikov že nekaj desetletij bolj ali manj stagnira, zato je nujno pospešeno iskanje boljših alternativ, saj bodo antibiotiki, ki so na voljo trenutno, težko kos osupljivi sposobnosti prilagajanja, ki jo je mogoče opazovati pri patogenih mikroorganizmih.
