fbpx
Domov Vrt & Vrtnarjenje Naredite svoja domača gnojila in škropiva

Naredite svoja domača gnojila in škropiva

Gnojenje in dognojevanje vrtnin pred in med rastno dobo sta potrebna, saj jim s tem nudimo dovolj hranil, ki jim omogočajo optimalno rast, rezultat pa je zdrav in lep pridelek. K ekološkemu, naravnemu vrtnarstvu sodi tudi uravnoteženo gnojenje z gnojili, ki so pridobljena iz narave, naj bodo to kupljeni ali doma narejeni pripravki. Predstavljamo vam nekaj gnojil in škropiv za rastline, ki jih lahko naredite doma s sestavinami, ki jih najdete v domačem gospodinjstvu ali v bližnji okolici svojega doma.

- Oglas -

Poznamo rastline, iz katerih lahko naredimo gnojila, pa jih ne, čeprav jih imamo v svoji bližnji (daljni) okolici, včasih pa celo hodimo po njih in jih pulimo. Med takimi rastlinami je najbolj znana kopriva, poleg te pa še gabez (odlično kalijevo gnojilo, krepi odpornost rastline), njivska preslica in kodrastolistna kislica (večletni širokolistni plevel z močno glavno korenino v obliki korena). Poleg naštetih naj še posebej omenimo navadno zvezdico oziroma kurja črevca, kot ji pogovorno rečejo marsikje v Sloveniji. Navadna zvezdica ima nežne bele posamične cvetove in drobne srčasto oblikovane listke. Ponekod po Evropi so jo zelo cenili kot zdravilno zelišče, ki vsebuje veliko vitamina C, betakarotena, magnezija, kalcija ter drugih vitaminov in mineralov. Ime kurja črevca se je uveljavilo zaradi dolgih plazečih se in med seboj prepletenih stebel.

Vse med omenjenimi rastlinami lahko uporabimo na več načinov. Če še ne cvetijo, jih lahko natrgamo oziroma populimo ter posušimo in uporabimo kot mulč, zastirko med vrtninami (med paradižniki, kumarami, bučami, bučkami …). Lahko ga dodamo kompostnemu kupu in tako obogatimo kompost ali naredimo prevrelko, ki bo služila kot gnojilo. 

Gnojilo izberemo glede na vrsto vrtnine, ki jo bomo gnojili, ter dostopnost posameznih rastlin, iz katerih bomo pripravili gnojila (če imamo na voljo veliko koprive in bomo gnojili listnate vrtnine, bomo seveda izbrali koprivno brozgo). Prevrelke lahko naredimo iz velike koprive, gabeza ali drugih mešanih različnih omenjenih rastlin. Vse prevrelke pripravljamo na enak način.

Navadna kopriva

- Oglas -

Gnojilo iz kopriv je bogato z dušikom, kalcijem in krepi odpornost rastline. Od pomladi do jeseni nabiramo sveže mlade rastline, vendar take brez semen, da ne bomo z gnojenjem koprivnih semen raznesli po vrtu. Nabrane rastline damo v plastičen, lesen ali keramičen sod ali posodo. Okvirno naberemo 1 kg sveže koprive, ki jo prelijemo z 10 litri vode. Rastline prelijemo z vodo (deževnico ali postano vodo) ter sod pokrijemo z gosto mrežo, ki še omogoča kroženje zraka, preprečuje pa padanje večjih in malih živali v sod. Vode nalijemo toliko, da so rastline pod gladino, vendar pazimo, da to ni prav do roba posode, saj se prevrelka med vrenjem peni. Hitrejši in boljši razkroj ter pripravo gnojila dosežemo, če je sod na sončnem mestu in če tekočino vsaj enkrat na dan premešamo.

Nabiranje kopriv za vrt

Da nam ostanki razkrojenih rastlin ne zamašijo zalivalke, lahko damo rastline v posodo tako, da jih položimo v vrečko iz tkanine, ali pa, ko je prevrelka narejena, dobljeno tekočino precedimo. Med vrenjem se tvorijo neprijetne vonjave, ki bi lahko vas ali bližnje zmotile. Da ta pojav omilimo, posujemo v prevrelko nekaj pesti kamninske moke ali nekaj baldrijanovega izvlečka. Prevrelka je pripravljena za uporabo, ko potemni in se ne peni več, to se zgodi po enem in pol do treh tednih. Ko je tekočina pripravljena, je treba to gnojilo razredčiti v razmerju 1 : 10. Torej, 1 liter prevrelke zmešamo z 10 litri vode (deževnice ali postane vode). Prevrelko nato pokrijemo s pokrovom in jo lahko uporabljamo vse do konca rastne sezone. Ostanke kopriv lahko stresemo na kompostni kup.

Pri koprivi pazimo na razliko pri pripravi gnojila in pri pripravi naravnega sredstva proti ušem iz koprive. Gnojilo iz koprive je primerno za večino rastlin v cvetličnem, sadnem in zelenjavnem vrtu, ker pa je bogato z dušikom, ga na fižolu, grahu in čebuli raje ne uporabljamo, saj ga ne prenašajo najbolje.

Kavna usedlina

Mnogi imamo kavne usedline skoraj na pretek. Namesto da jo prihodnjič spet vržemo proč, jo začnimo shranjevati. Preden naslednjič spet zalijemo vrtnine in okrasne rastline, zlijemo nekaj kavne usedline poleg rastlin in nato dobro zalijemo. Lahko pa si pripravimo tudi tekoče gnojilo iz kave. Pripravimo ga tako, da 6 skodelic kavne usedline namočimo v 20 litrov vode. Pustimo, da se usedlina namaka 2–3 dni, in nato rastline dobro zalijemo. Kavna usedlina namreč vsebuje veliko dušika, ki pospešuje rast rastlin. Privabila in nahranila naj bi tudi deževnike, ki imajo pomembno vlogo pri rahljanju tal. Nasprotno pa kavna usedlina odganja polže, mravlje in tudi nekatere druge škodljivce.

Jajčne lupine

- Oglas -

Tudi jajčne lupine navadno lahko najdemo v vsakem gospodinjstvu. Svetujemo, da jajčne lupine skrbno shranimo, da jih lahko naslednjič uporabimo na svojem vrtu. Pred nadaljnjo uporabo jajčne lupine najprej operemo in zdrobimo na majhne koščke. Zdrobljene jajčne lupine posujemo ob sadike paradižnika, paprike ter feferonov. Jajčne lupine namreč vsebujejo kalcij, ki ga omenjene vrtnine potrebujejo za lepe ter zdrave cvetove in plodove.

Doma narejena škropiva proti škodljivcem vrtnin in boleznim

Pripravek iz kopriv

Pripravek iz kopriv uporabljamo predvsem za reševanje težav z raznimi listnimi ušmi.

ČAJ za škropljenje pripravimo tako, da damo pest suhih kopriv v 1 l vode in zavremo, ohlajeno malo razredčimo, 10–15 minut mešamo in takoj poškropimo.

POPAREK pripravimo tako, da sveže koprive narežemo in poparimo, po nekaj urah namakanja postopamo kot s čajem.

Hladen IZVLEČEK proti ušem pripravimo tako, da 1 kg svežih in narezanih kopriv namočimo za 10–24 ur, odcedimo in tri dni zapored škropimo, vsak dan ob isti uri, vsakič z novim izvlečkom.

Pripravek iz pelina

S pripravkom iz pelina zatiramo številne uši, rjo na ribezu, razne gosenice (tudi kapusovega belina), mravlje in pršice na robidnicah, čebulno muho, jabolčnega in grahovega zavijača. Pelin je sicer trajnica, ki raste ob poteh, živih mejah in na suhih tleh s toplo in zavetno lego. Razraste se v širok grm z značilnim močnim vonjem in zelo grenko trpkim okusom. Cveti od julija do septembra, razmnožuje se s semenom ali delitvijo korenin. Nabiramo zeleni del in cvetove.

Pripravek iz pelina pripravimo tako, da 1/3 kg svežih ali 30 g suhih pelinovih listov namočimo v 10 litrih vode za 3 dni. Precedimo in nerazredčeno škropimo po prizadetih rastlinah. Pelina ne kompostiramo, ker se mu deževniki izogibajo.

Čaj iz pelina si pripravimo tako, da 400 g svežega ali 30 g suhega pelina zavremo v 10 l vode, ohladimo, precedimo in škropimo. Ostankov ne smemo metati na kompostni kup, ker se mu deževniki izogibajo.

Če posadimo pelin v bližino ribeza, bo obvaroval ribez pred rjo, v bližini krompirja pa odvrača koloradskega hrošča.

Pripravek iz njivske preslice

Preslica je praprotnica, s črno, tanko koreniko, ki se razrašča v širino in globino, zato jo je težko zatreti. Danes se razširja po njivah, brežinah in nasipih, zlasti na vlažnih, ne premokrih ilovnatih tleh.

Zrelo, sivkasto in rahlo odcvetelo preslico lahko uporabljamo v rastlinstvu proti glivicam, ki se ob vlagi rade naselijo na krompirju, paradižniku, kumarah ali bučah. Preslica preusmeri glivice nazaj v zemljo, kjer delujejo koristno. Njivska preslica deluje tudi proti kislosti tal.

Čaj iz njivske preslice si pripravimo tako, da damo 1 ščep (približno 5 dag) preslice na 1 liter hladne vode, zavremo in kuhamo 20 minut. Čaj mora biti rumene barve, če je oranžne, je premočen. Pred uporabo čaj razredčimo, in sicer tako, da v 1 liter čaja dolijemo 10 litrov vode. Če čaj hranimo dlje časa, se nam le-ta spremeni v gnojnico, a učinek se ohrani.

Čaj iz kamilic

Kamilic je več vrst, uporabljamo pa le dve, pravo in rimsko kamilico. Nabiramo samo cvetne koške, takoj ko zacvetijo. Na hitro jih posušimo, brez odvečnega dotikanja, da se ne izgubijo hlapljiva eterična olja.

Čaj iz kamilic pripravimo po enakem postopku, kot ga kuhamo za lastno uporabo. Uporabljamo ga za razkuževanje semen pred setvijo, za boljše splošno počutje rastlin ali proti rji na listih. Čaj iz kamilic tudi krepi celične stene (za paradižnike, da ob dežju ne popokajo plodovi).

Jabolčni kis

Za pripravo domačih škropiv lahko uporabimo tudi domači jabolčni kis. Žlico jabolčnega kisa zmešamo v 1 liter vode in zvečer poškropimo po vrtninah. Škropivo iz kisa deluje proti raznim pegavostim (listna jagodna pegavost, pesna pegavost …). Škropljenje ponovimo vsaj dvakrat v razmiku dveh dni.

Soda bikarbona za eko škropivo

Soda bikarbona, ki jo uporabljamo v prehrani in tudi gospodinjstvu, je tudi učinkovito sredstvo za zatiranje bolezni in škodljivcev. Deluje namreč kot fungicid in insekticid, pa tudi protibakterijsko. Zatre plesni, glivice, pomaga pri pegavosti, škrlupu. Če jo potresemo na mravljišče, bo po nekaj dneh le-to uničeno. Če jo uporabimo na listih rastlin, deluje kot neugodno okolje za uši in razvoj plesni. S škropivom iz sode bikarbone lahko škropimo vse rastline: vrtnine, sadna drevesa, cvetlice … Škropimo ob večerih.

Soda bikarbona

Škropivo iz sode bikarbone pripravimo tako, da 1 jušno žlico sode bikarbone zmešamo v 5 l vode. Raztopini dodamo tudi 1–2 jušni žlici olja (lahko katerokoli jedilno olje). Olje ima v škropivu funkcijo lepila, saj pomaga, da se soda bikarbona ne izpere ob jutranji rosi oziroma se prilepi na liste. Ob bolj deževnem vremenu je bolje dati še kakšno žlico olja več, ob suhem in sončnem pa lahko zmanjšamo količino na 1 žlico, ker se ni treba bati, da bi se soda bikarbona izprala. Raztopini lahko dodamo tudi 2 jušni žlici eko tekočega mila. Milo ima funkcijo topila, saj razprši olje po vsej količini vode, v nasprotnem primeru namreč oljni madež samo plava na vrhu vode. Dodatni učinek mila je tudi, da se soda bikarbona in olje lepše razlijeta po vsej površini lista. Če je v vodi milo, se kapljice razlijejo, drugače pa ostanejo samo kot kapljice. Pred uporabo vse sestavine med seboj dobro premešamo.

Priporočljivo je škropljenje po dežju oz. deževnem obdobju ali po potrebi – če se pojavi bolezen. Škropivu iz sode bikarbone lahko dodamo tudi nekaj kapljic eteričnega olja cimeta za dodatno učinkovitost. Količin posameznih sestavin ne prekoračimo, ker lahko to škodi listom rastline.

- Oglas -

Preberi tudi

- Oglas -
Spletna stran za pravilno delovanje uporablja piškotke. Z uporabo spletne strani se strinjate z z uporabo piškotkov in splošnimi pogoji poslovanja. Podrobne informacije o uporabi piškotkov na tej spletni strani so na voljo s klikom na nastavitve .
V redu
Več ×
×