S pomoฤjo permakulturnega naฤrtovanja lahko vzpostavimo zelo produktivne kmetijske ekosisteme na manjลกem podroฤju, kot ga uporablja agronomija danes. S tem bi lahko vrnili preostanek neuporabljenih podroฤij v naravne ekosisteme in zaฤeli rehabilitacijo svojega planeta. Danes se bomo nauฤili, kako naฤrtovati sadni gozd.
Permakultura je znanost naฤrtovanja trajnostnih sistemov
V zaฤetkih se je permakultura osredotoฤala na trajnostne reลกitve pri pridelavi hrane, saj je industrijska pridelava hrane kriva za veฤ kot 50 % onesnaลพevanja okolja in za obseลพna uniฤevanja ekosistemov, izumiranja ลพivalskih in rastlinskih vrst. Vendar, ฤe ลพelimo regenerirati okolje in izboljลกati ลพivljenje na tem planetu, moramo zajeti celotno ฤloveลกko bivanje. Sem spadajo arhitektura in gradnja bivaliลกฤ, energetika in primerni energetski sistemi, upravljanje z vodo in vodnimi viri, ekologija, pa tudi ekonomski in pravni sistemi za podjetja in skupnosti.
Permakultura temelji tudi na vrednotah in etiฤnih naฤelih, ki so v danaลกnjem svetu velikokrat spregledani ali pozabljeni. Najpomembnejลกi med njimi so:
- Skrb za Zemljo, njenih ลพivih in neลพivih sistemov. Srediลกฤe tukaj je ลพivljenjska etika. Vsa ลพiva bitja imajo viลกjo vrednost.
- Skrb za ljudi. Ljudje so srediลกฤe permakulturnega sistema. ฤe lahko sami poskrbimo za svoje osnovne potrebe, nam ni treba sodelovati v obseลพnem uniฤevanju Zemlje.
- Vraฤilo viลกkov v prvi dve etiฤni naฤeli. Ko so zadoลกฤene naลกe osnovne potrebe in smo si po najboljลกih moลพnostih uredili svoja domovanja, lahko razลกirimo svoj vpliv in priskoฤimo na pomoฤ drugim, da bi tudi oni dosegli to, kar mi ลพe imamo.
Torej permakultura zdruลพuje znanost in etiko, ki sta pri naฤrtovanju trajnostnih sistemov med seboj tesno povezani. Tako v sistemih pridelave hrane ne uporabljamo strupov, saj ti ne reลกijo problema, ampak zaฤasno reลกijo simptom. Po drugi strani pa zastrupljajo tudi tiste, ki jedo ลกkropljeno hrano, in jim na dolgi rok povzroฤajo hude zdravstvene teลพave.
Sistemi, ki jih naฤrtujemo, imajo stabilnost in so trajni.
Kaj so trajnostni sistemi?
Trajnostni sistem proizvaja ali skladiลกฤi veฤ energije, kot je sam porabi. Ustvarja dovolj viลกkov, da vzdrลพuje in zamenja svoje komponente in sistem sam prek svojega ลพivljenjskega cikla. Po tej definiciji so vsa ลพiva bitja trajna. Raznolikost elementov, uporabljenih v sistemu, in razliฤne pozitivne povezave med njimi nam dajo stabilnost. Tako na primer nikoli ne uporabljamo ali naฤrtujemo monokultur (gojenje ene rastline na velikih povrลกinah). Monokulture so najbolj nestabilni sistemi. ฤe pride do neugodnih vremenskih pojavov ali napada bolezni, smo ob celoten pridelek (uniฤen je celoten sistem). V naravnih ekosistemih nikoli ne najdemo monokultur. Zato sadimo razliฤne rastlinske vrste, ki se podpirajo med sabo.
Naฤrtujte polikulture
Za primer lahko vzamemo gojenje treh sester. Ta naฤin pridelave izhaja iz Amerike, kjer so Indijanci gojili koruzo, fiลพol in buฤe skupaj na isti povrลกini. Namesto monokulture koruze posejemo vse tri rastline skupaj. ฤe ลพelimo, lahko pripravimo setvene kupe, ki imajo premer okoli 30 cm in so 20 cm visoki. Med seboj so od centra do centra oddaljeni pribliลพno 90 cm. V te kupe so Indijanci dali ulovljeno ribo za boljลกo rast. Predlagam, da kupe naredite malo niลพje in nato do konฤne viลกine nasujete bioloลกko aktiven kompost. ฤe vam priprava kupov predstavlja preveฤ dela, jih ni treba izdelovati. Preprosto sejete rastline v zemljo, na katero ste nasuli bioloลกko aktiven kompost. Sejete tako, da najprej v sredino kupov posejete 4โ6 semen koruze, na nabreลพje pa podobno koliฤino buฤ. ล ele po kakลกnih 2โ3 tednih poleg koruze posejete okoli 10 semen vzpenjajoฤega se fiลพola.
Koruza naj bo vsaj 20 cm visoka, preden poleg sejete fiลพol, da je ta ob svoji hitri rasti ne preraste in zasenฤi. Te rastline si med seboj dobesedno pomagajo. Na kratko predstavljene medsebojne koristi: koruza nudi oporo fiลพolu, fiลพol veลพe duลกik iz zraka, ki je potem dostopen vsem trem za rast in razvoj, buฤe pa zasenฤijo tla kot ลพiva zastirka in prepreฤujejo drugim rastlinam, da ne vzklijejo in ne tekmujejo za hranila in svetlobo. Vendar so to samo nekatere povrลกinske povezave in koristi med njimi. Medsebojnih koristi, ki jih imajo te rastline med seboj, je mnogo veฤ. Tudi raznovrstnih primerov polikultur je veฤ. Pridelek ali donos, ki ga dobimo iz polikulture treh sester, je dvakrat veฤji kot pri monokulturi koruze na enaki povrลกini. Da spremenimo naฤine pridelave hrane iz monokultur v polikulture, moramo spremeniti svojo miselnost.
Vฤasih v naฤrtovani sistem vkljuฤujemo tudi ลพivalske vrste
Podoben primer je v sadovnjaku. V vseh sadovnjakih se posluลพujemo monokulture. Zaradi tega je treba vloลพiti tudi ogromno energije, da takลกno neuravnoveลกeno stanje vzdrลพujemo. Treba je nadzorovati podrastje, saj trave izloฤajo alelopatske spojine, s katerimi zavirajo razvoj mladih lesnih rastlin. Obiฤajno to poฤnemo tako, da prekopavamo v bliลพini debel, kar je z zornega kota rodovitnosti zemlje prava polomija. Tako poruลกimo ลกe tisti mali krhki ekosistem, ki so si ga lesne rastline poskuลกale vzpostaviti. ฤe pogledamo naravni gozd, takoj vidimo, da v naravi ni monokultur.
Tako v permakulturi naredimo naฤrt sadnega gozda namesto sadovnjaka. S tem oblikujemo vzorec, v katerem imajo svoje mesto razliฤne produktivne in podporne lesnate rastline. V takลกnem sistemu ni treba prekopavati zemlje, saj rast trav reลกimo z organsko zastirko (slama ali ลกe bolje lesni sekanci okoli dreves) in ลพivo zastirko. ลฝivo zastirko naredimo v prvem letu ob zasaditvi s pomoฤjo podpornih zelnatih rastlin, kot so detelje, gabez, facelija in podobne. V sadni gozd nikoli ne sadimo samo ene vrste, zato poleg jabolk posadimo ลกe ฤeลกnje, grmovnice, kot je ribez, in seveda ogromno podpornih vrst, npr. psevdoakacijo, jelลกo โฆ Te podporne vrste veลพejo atmosferski duลกik in ga delajo dostopnega drugim produktivnim vrstam. Zraven duลกika pa nudijo kup drugih hranil. Pomembno je tudi upravljanje s takลกnim sistemom. Podporne rastline je treba, medtem ko rastejo, redฤiti in obrezovati, da ne zasenฤijo produktivnih, hkrati pa morajo biti dovolj goste, da zasenฤijo podrast v drugem in tretjem letu.
Z redฤenjem in obrezovanjem podpornih rastlin dobimo prepotrebno biomaso za zastirko okoli produktivnih dreves, kot so jablane in ฤeลกnje. Po nekaj letih predstavljajo v sadnem gozdu veฤino dreves produktivna drevesa, podpornih ostane le malo. Po treh letih, ko so drevesa dobro ukoreninjena in v polni rasti, lahko v sistem vkljuฤimo tudi doloฤene ลพivali za krajลกa obdobja. Tako lahko vsakih nekaj dni v sadnem gozdu pasemo kokoลกi. Te skrbijo za nadzor nad doloฤenimi ลกkodljivci, da se le-ti ne razmnoลพijo preveฤ. Pogosteje lahko v sadni gozd spuลกฤamo race. ล e posebej v mokrih spomladanskih in jesenskih dnevih, ko prilezejo na plan rdeฤi polลพi. Ti so racam najljubลกa hrana. Ker race ne brskajo in razkopavajo tal, jih lahko spustimo v sadni gozd ลพe v drugem letu, odkar smo ga zasadili. S tem zaฤne naลก sadni gozd delovati kot pravi gozd in se v njem vzpostavi tudi celoten gozdni ekosistem.
Filozofija permakulture narekuje, da raje soustvarjaj z naravo, kot da delujeลก proti njej! Raje dolgo in premiลกljeno opazuj, kot da dolgo in nepremiลกljeno delujeลก.
Preberite tudi: Permakultura โ velika poslovna priloลพnost za Slovence