DomovVrt & VrtnarjenjePermakultura: Namesto sadovnjaka sadni gozd!

Permakultura: Namesto sadovnjaka sadni gozd!

S pomoฤjo permakulturnega naฤrtovanja lahko vzpostavimo zelo produktivne kmetijske ekosisteme na manjลกem podroฤju, kot ga uporablja agronomija danes. S tem bi lahko vrnili preostanek neuporabljenih podroฤij v naravne ekosisteme in zaฤeli rehabilitacijo svojega planeta. Danes se bomo nauฤili, kako naฤrtovati sadni gozd.

Permakultura je znanost naฤrtovanja trajnostnih sistemov

 V zaฤetkih se je permakultura osredotoฤala na trajnostne reลกitve pri pridelavi hrane, saj je industrijska pridelava hrane kriva za veฤ kot 50 % onesnaลพevanja okolja in za obseลพna uniฤevanja ekosistemov, izumiranja ลพivalskih in rastlinskih vrst. Vendar, ฤe ลพelimo regenerirati okolje in izboljลกati ลพivljenje na tem planetu, moramo zajeti celotno ฤloveลกko bivanje. Sem spadajo arhitektura in gradnja bivaliลกฤ, energetika in primerni energetski sistemi, upravljanje z vodo in vodnimi viri, ekologija, pa tudi ekonomski in pravni sistemi za podjetja in skupnosti.

Permakultura temelji tudi na vrednotah in etiฤnih naฤelih, ki so v danaลกnjem svetu velikokrat spregledani ali pozabljeni. Najpomembnejลกi med njimi so:

  • Skrb za Zemljo, njenih ลพivih in neลพivih sistemov. Srediลกฤe tukaj je ลพivljenjska etika. Vsa ลพiva bitja imajo viลกjo vrednost.
  • Skrb za ljudi. Ljudje so srediลกฤe permakulturnega sistema. ฤŒe lahko sami poskrbimo za svoje osnovne potrebe, nam ni treba sodelovati v obseลพnem uniฤevanju Zemlje.
  • Vraฤilo viลกkov v prvi dve etiฤni naฤeli. Ko so zadoลกฤene naลกe osnovne potrebe in smo si po najboljลกih moลพnostih uredili svoja domovanja, lahko razลกirimo svoj vpliv in priskoฤimo na pomoฤ drugim, da bi tudi oni dosegli to, kar mi ลพe imamo.

Torej permakultura zdruลพuje znanost in etiko, ki sta pri naฤrtovanju trajnostnih sistemov med seboj tesno povezani. Tako v sistemih pridelave hrane ne uporabljamo strupov, saj ti ne reลกijo problema, ampak zaฤasno reลกijo simptom. Po drugi strani pa zastrupljajo tudi tiste, ki jedo ลกkropljeno hrano, in jim na dolgi rok povzroฤajo hude zdravstvene teลพave.

Sistemi, ki jih naฤrtujemo, imajo stabilnost in so trajni.

Permakulturni vrt

Kaj so trajnostni sistemi?

Trajnostni sistem proizvaja ali skladiลกฤi veฤ energije, kot je sam porabi. Ustvarja dovolj viลกkov, da vzdrลพuje in zamenja svoje komponente in sistem sam prek svojega ลพivljenjskega cikla. Po tej definiciji so vsa ลพiva bitja trajna. Raznolikost elementov, uporabljenih v sistemu, in razliฤne pozitivne povezave med njimi nam dajo stabilnost. Tako na primer nikoli ne uporabljamo ali naฤrtujemo monokultur (gojenje ene rastline na velikih povrลกinah). Monokulture so najbolj nestabilni sistemi. ฤŒe pride do neugodnih vremenskih pojavov ali napada bolezni, smo ob celoten pridelek (uniฤen je celoten sistem). V naravnih ekosistemih nikoli ne najdemo monokultur. Zato sadimo razliฤne rastlinske vrste, ki se podpirajo med sabo.

Naฤrtujte polikulture

Za primer lahko vzamemo gojenje treh sester. Ta naฤin pridelave izhaja iz Amerike, kjer so Indijanci gojili koruzo, fiลพol in buฤe skupaj na isti povrลกini. Namesto monokulture koruze posejemo vse tri rastline skupaj. ฤŒe ลพelimo, lahko pripravimo setvene kupe, ki imajo premer okoli 30 cm in so 20 cm visoki. Med seboj so od centra do centra oddaljeni pribliลพno 90 cm. V te kupe so Indijanci dali ulovljeno ribo za boljลกo rast. Predlagam, da kupe naredite malo niลพje in nato do konฤne viลกine nasujete bioloลกko aktiven kompost. ฤŒe vam priprava kupov predstavlja preveฤ dela, jih ni treba izdelovati. Preprosto sejete rastline v zemljo, na katero ste nasuli bioloลกko aktiven kompost. Sejete tako, da najprej v sredino kupov posejete 4โ€“6 semen koruze, na nabreลพje pa podobno koliฤino buฤ. ล ele po kakลกnih 2โ€“3 tednih poleg koruze posejete okoli 10 semen vzpenjajoฤega se fiลพola.

tri sestre

Koruza naj bo vsaj 20 cm visoka, preden poleg sejete fiลพol, da je ta ob svoji hitri rasti ne preraste in zasenฤi. Te rastline si med seboj dobesedno pomagajo. Na kratko predstavljene medsebojne koristi: koruza nudi oporo fiลพolu, fiลพol veลพe duลกik iz zraka, ki je potem dostopen vsem trem za rast in razvoj, buฤe pa zasenฤijo tla kot ลพiva zastirka in prepreฤujejo drugim rastlinam, da ne vzklijejo in ne tekmujejo za hranila in svetlobo. Vendar so to samo nekatere povrลกinske povezave in koristi med njimi. Medsebojnih koristi, ki jih imajo te rastline med seboj, je mnogo veฤ. Tudi raznovrstnih primerov polikultur je veฤ. Pridelek ali donos, ki ga dobimo iz polikulture treh sester, je dvakrat veฤji kot pri monokulturi koruze na enaki povrลกini. Da spremenimo naฤine pridelave hrane iz monokultur v polikulture, moramo spremeniti svojo miselnost.

Vฤasih v naฤrtovani sistem vkljuฤujemo tudi ลพivalske vrste

Podoben primer je v sadovnjaku. V vseh sadovnjakih se posluลพujemo monokulture. Zaradi tega je treba vloลพiti tudi ogromno energije, da takลกno neuravnoveลกeno stanje vzdrลพujemo.  Treba je nadzorovati podrastje, saj trave izloฤajo alelopatske spojine, s katerimi zavirajo razvoj mladih lesnih rastlin. Obiฤajno to poฤnemo tako, da prekopavamo v bliลพini debel, kar je z zornega kota rodovitnosti zemlje prava polomija. Tako poruลกimo ลกe tisti mali krhki ekosistem, ki so si ga lesne rastline poskuลกale vzpostaviti. ฤŒe pogledamo naravni gozd, takoj vidimo, da v naravi ni monokultur.

Tako v permakulturi naredimo naฤrt sadnega gozda namesto sadovnjaka. S tem oblikujemo vzorec, v katerem imajo svoje mesto razliฤne produktivne in podporne lesnate rastline. V takลกnem sistemu ni treba prekopavati zemlje, saj rast trav reลกimo z organsko zastirko (slama ali ลกe bolje lesni sekanci okoli dreves) in ลพivo zastirko. ลฝivo zastirko naredimo v prvem letu ob zasaditvi s pomoฤjo podpornih zelnatih rastlin, kot so detelje, gabez, facelija in podobne.  V sadni gozd nikoli ne sadimo samo ene vrste, zato poleg jabolk posadimo ลกe ฤeลกnje, grmovnice, kot je ribez, in seveda ogromno podpornih vrst, npr. psevdoakacijo, jelลกo โ€ฆ Te podporne vrste veลพejo atmosferski duลกik in ga delajo dostopnega drugim produktivnim vrstam. Zraven duลกika pa nudijo kup drugih hranil. Pomembno je tudi upravljanje s takลกnim sistemom. Podporne rastline je treba, medtem ko rastejo, redฤiti in obrezovati, da ne zasenฤijo produktivnih, hkrati pa morajo biti dovolj goste, da zasenฤijo podrast v drugem in tretjem letu.

Permakultura

Z redฤenjem in obrezovanjem podpornih rastlin dobimo prepotrebno biomaso za zastirko okoli produktivnih dreves, kot so jablane in ฤeลกnje. Po nekaj letih predstavljajo v sadnem gozdu veฤino dreves produktivna drevesa, podpornih ostane le malo. Po treh letih, ko so drevesa dobro ukoreninjena in v polni rasti, lahko v sistem vkljuฤimo tudi doloฤene ลพivali za krajลกa obdobja. Tako lahko vsakih nekaj dni v sadnem gozdu pasemo kokoลกi. Te skrbijo za nadzor nad doloฤenimi ลกkodljivci, da se le-ti ne razmnoลพijo preveฤ. Pogosteje lahko v sadni gozd spuลกฤamo race. ล e posebej v mokrih spomladanskih in jesenskih dnevih, ko prilezejo na plan rdeฤi polลพi. Ti so racam najljubลกa hrana. Ker race ne brskajo in razkopavajo tal, jih lahko spustimo v sadni gozd ลพe v drugem letu, odkar smo ga zasadili. S tem zaฤne naลก sadni gozd delovati kot pravi gozd in se v njem vzpostavi tudi celoten gozdni ekosistem.

Filozofija permakulture narekuje, da raje soustvarjaj z naravo, kot da delujeลก proti njej! Raje dolgo in premiลกljeno opazuj, kot da dolgo in nepremiลกljeno delujeลก.

Preberite tudi: Permakultura โ€“ velika poslovna priloลพnost za Slovence

Matej Kline, Permakulturni uฤitelj in naฤrtovalec
Matej Kline, Permakulturni uฤitelj in naฤrtovalec
Matej Kline je permakulturni uฤitelj in naฤrtovalec.

NAJNOVEJล E