Hitro procesiranje podatkov in hitro odzivanje pogosto povezujemo z inteligentnostjo. Toda kot je pokazala raziskava, ki je bila pred nedavnim objavljena v znanstveni reviji Nature Communications, hitrost ni nujno odraz inteligentnosti. Nasprotno: ljudje, ki so najinteligentnejši, si pogosto vzamejo največ časa za iskanje pravilnega odgovora, vsaj ko gre za kompleksna vprašanja. In prav potrpežljivost je eden od glavnih razlogov za to, da se na koncu dokopljejo do pravilne rešitve. Možgani imajo tako dovolj časa za natančno obdelavo informacij in za preučitev problema z različnih zornih kotov.
Hitri pri preprostih, počasni pri zahtevnejših nalogah
Kot omenjeno, je čas za razmislek pomemben predvsem pri kompleksnejših vprašanjih. Ko gre za relativno preprosta vprašanja, so namreč najinteligentnejši ljudje praviloma hitrejši od tistih, ki se glede na rezultate standardnih inteligenčnih testov ne uvrščajo v sam vrh. Situacija pa se obrne, ko se zahtevnost vprašanj postopoma stopnjuje. Pri bolj zahtevnih vprašanjih si najinteligentnejši ljudje vzamejo več časa, vendar se nato pogosteje dokopljejo do pravilnega odgovora. Ti izsledki nakazujejo, da trenutna oblika testiranj znanja morda ni najprimernejša, saj gre praviloma za teste, ki so strogo časovno zamejeni, pri čemer je običajno na voljo zelo malo časa za reševanje.
Kaj se med reševanjem testov dogaja v naših možganih?
Študijo so pripravili raziskovalci z berlinskega zdravstvenega inštituta. Pri raziskovalnem delu so bili uporabljeni podatki za nekaj manj kot 1200 oseb. Šlo je za osebe, ki so sodelovale pri projektu, katerega cilj je bilo opazovanje možganskih povezav med reševanjem problemov in med počitkom s pomočjo funkcijske magnetne resonance (fMR). Med opazovanjem možganskih povezav so raziskovalci prostovoljcem pokazali več zaporedij znakov, pri čemer so morali sodelujoči abstrahirati pravilo v ozadju vsakega zaporedja. Zahtevnost nalog se je postopoma povečevala. Pred tem so morali sodelujoči rešiti standardiziran test za merjenje inteligenčnega količnika. Raziskovalci z berlinskega inštituta so nato te podatke uporabili za raziskovanje razmerja med aktivacijskimi vzorci v možganih, izmerjenim inteligenčnim količnikom in rezultati testa, ki so ga prostovoljci reševali med samo raziskavo.
Potrpežljivost je lahko zlata vredna …
Za sprejemanje odločitev je pomembno ustrezno razmerje med nevronsko vzburjenostjo in inhibicijo. To razmerje med drugim omogoča tudi reševanje različnih problemov, na primer med testi. Pri prostovoljcih z najvišjim inteligenčnim količnikom je bila večinoma opažena tudi večja uglašenost med deli možganov. Kot omenjeno, so bile pri najpreprostejših nalogah te osebe najhitrejše. Ko se je zahtevnost nalog povečevala, pa je bila ena od njihovih najpomembnejših prednosti potrpežljivost. Ko so videli nalogo, so počakali, da so problem procesirali vsi deli možganov, medtem ko so drugi sodelujoči na vprašanje odgovorili, ko je informacije predelal samo del možganskih regij. Pri težjih nalogah je bila torej odkrita korelacija med uglašenostjo posameznih delov možganov in počasnejšim odgovorom. Nevronske povezave v frontalnem režnju so uspešno zavirale proces odločanja in s tem kupovale čas, posledično pa so lahko vsi deli možganov opravili svoje delo.
Lahko počasnost v resnici prispeva k inteligentnosti?
Pri zahtevnejših nalogah je pomembno sprotno shranjevanje delnih rešitev v delovni spomin. Tako lahko naši možgani raziščejo druge potencialne poti do pravilne rešitve, nato pa koristne informacije združijo s tistim, kar je shranjeno v delovnem oziroma kratkoročnem spominu. Vse to seveda zahteva čas, vendar je potrpežljivost običajno poplačana, saj je končni rezultat tako praviloma precej boljši. Če ste pri razmišljanju pogosto malce počasni, vam torej ni treba skrbeti, da ste zaradi tega manj inteligentni, saj je morda prav to tisto, zaradi česar takrat, ko ste soočeni s problemom, lažje najdete ustrezno rešitev.