Tudi če se redno tuširate in imate občutek, da dobro skrbite za osebno higieno, najverjetneje niste tako čisti, kot si predstavljate, da ste. Podobno kot pri čiščenju stanovanja večina ljudi tudi med tuširanjem pozabi na določena območja, kjer se nato hitro nakopičijo bakterije, glivice in drugi škodljivi organizmi. Posledično pa se poveča tveganje za okužbe.
Izsledki študije, ki je bila pred nedavnim objavljena v znanstveni reviji Frontiers in Microbiology, potrjujejo, da večina ljudi pri tuširanju ni zelo natančna. Ker je lahko prijetna topla prha tudi oblika sprostitve, ni pretirano presenetljivo, da misli hitro odplavajo stran, tuširanje pa posledično ni tako temeljito, kot bi lahko bilo. Omenjena študija je pokazala, da večina spregleda »ključna območja«, kar negativno vpliva na kožni mikrobiom (združba bakterij in drugih mikroorganizmov, ki živijo na koži).
»Babičina hipoteza« potrjena
Avtorja študije sta Marcos Pérez-Losada ub Keith A. Crandall, raziskovalca z inštituta za računalniško biologijo, ki deluje v okviru Univerze Georgea Washingtona. Raziskovalca je zanimala sestava kožnega mikrobioma pri ljudeh, ki so v osnovi zdravi. Pri tem sta posebno pozornost namenila razlikam pri primerjavi različnih delov telesa. Najbolj so ju zanimali predeli, kot so območje med nožnimi prsti, predel za ušesi in popek. Keith A. Crandall je v izjavi navedel, da ga je njegova babica vedno opozarjala, naj med umivanjem ne pozabi na ta območja. Ti spomini so bili navdih za »babičino hipotezo«. Crandall je namreč domneval, da se kožni mikrobiom na navedenih območjih zaradi nenatančnosti pri umivanju oziroma tuširanju bistveno razlikuje od kožnega mikrobioma na drugih delih telesa. Kot se je izkazalo, je imel prav. »Babičina hipoteza«, kot jo je Crandall malce šaljivo poimenoval, je bila namreč potrjena.
Analizirani brisi z različnih delov telesa
V raziskavi je sodelovalo 129 dodiplomskih in podiplomskih študentov. Ti so najprej zbrali brise z različnih delov svojega telesa, in sicer z območja meč in podlakti, s kože med nožnimi prsti, z območja za ušesi in iz popka. Raziskovalca sta nato študente naučila, kako se izvede t. i. sekvenciranje DNK (gre za postopek določanja zaporedja nukleinskih kislin oziroma vrstnega reda nukleotidov v DNK). Študentje so nato sami analizirali zbrane brise, pri čemer so območja, ki veljajo za zanemarjena, primerjali z območji, ki so praviloma zajeta med tuširanje.
Temeljito umivanje poskrbi za ugodnejši kožni mikrobiom
Izkazalo se je, da je bil kožni mikrobiom na območjih, ki so umita pogosteje, bolj zdrav od kožnega mikrobioma na pogosto spregledanih delih telesa. Na bolj suhih območjih (podlakti in meča) je bila sestava mikrobioma bolj enakomerna in raznolika, obenem pa je vsebovala več koristnih mikroorganizmov kot mikrobiom na bolj mastnih (območje za ušesi) in bolj vlažnih območjih (popek in koža med nožnimi prsti).
Ne le črevesni – pomembni so tudi drugi mikrobiomi
Vedno več ljudi se zaveda, kako pomemben je črevesni mikrobiom. Ta lahko vpliva na najrazličnejše procese v telesu. Prevlada škodljivih mikroorganizmov lahko oslabi imunski sistem, kar je povezano s pogostejšimi in dolgotrajnejšimi okužbami, kar ni presenetljivo, saj lahko kar približno 70 odstotkov vseh imunskih celic najdemo v črevesju. Poleg tega lahko porušeno ravnovesje v črevesnem mikrobiomu poveča tveganje za depresijo in za težave pri ohranjanju zdrave telesne teže (zaradi vpliva na metabolizem). Tako ni presenetljivo, da se vedno več znanstvenikov posveča raziskavam, povezanim s črevesnim mikrobiomom. Seveda pa si pozornost zaslužijo tudi združbe mikroorganizmov na drugih delih telesa. Zelo pomemben je tudi kožni mikrobiom, saj lahko prevlada škodljivih mikroorganizmov na koži poveča tveganje za najrazličnejše okužbe, pa tudi za ekceme in akne. Ko se tuširate, morate torej paziti, da zajamete tudi tiste dele telesa, ki so običajno spregledani.