Nova raziskava, povezana s prisotnostjo delcev plastike v »morski hrani«, je razkrila, da je stanje še bolj zaskrbljujoče, kot se je zelo pred tem. Gre za študijo, ki je bila izvedena v okviru inštituta QUEX, v njej pa so sodelovali znanstveniki z britanske Univerze v Exeterju in avstralske Univerze v Queenslandu …
Mikroplastika – težko opazna s prostim očesom, a izjemno razširjena v oceanih
Znano je, da ogromne količine odpadne plastike končajo prav v morjih oziroma oceanih. V mnogih primerih gre za precej očitne odpadke, ki jih je mogoče zlahka opaziti s prostim očesom. Hkrati pa predstavlja veliko težavo tudi plastika, ki je ne vidimo. Gre za t. i. mikroplastiko oziroma zelo drobne delce plastike, katerih dolžina znaša 5 milimetrov ali manj. Za lažjo predstavo: gre za delce, katerih velikost ne presega velikosti enega sezamovega semena. V primeru, da gre za delce, ki so še manjši, govorimo o nanoplastiki (dolžina delcev je v tem primeru 100 nanometrov ali manj).
Prav delci mikroplastike naj bi bili najbolj razširjena oblika plastike v oceanih. Raziskovalci, ki so se podpisali pod uvodoma omenjeno študijo, ki je bila objavljena v reviji Environmental Science & Technology, so se odločili, da analizirajo morsko hrano, ki so jo kupili na eni izmed avstralskih tržnic, pri čemer so jih zanimali predvsem delci mikroplastike …
Delci mikroplastike bili odkriti v vseh živalih – še posebej velika količina v sardinah
Mikroplastika je bila odkrita v prav vsakem izmed testiranih vzorcev. Po oceni ene izmed avtoric študije naj bi tako povprečna porcija morske hrane vsebovala od približno 0,7 miligrama pa vse do 30 miligramov plastike. Spodnja vrednost, torej 0,7 miligrama, se nanaša predvsem na ostrige in lignje, medtem ko je vrednost 30 miligramov plastike povezana z uživanjem sardin.
Raziskovalci so v analiziranih telesih živali odkrili pet prevladujočih vrst plastike
Poleg sardin, lignjev in ostrig so bili analizirane še rakovice in kozice. Raziskovalci so pred analizo poskrbeli, da je bilo plastično pakiranje zares popolnoma odstranjeno, saj niso želeli, da bi to vplivalo na končne rezultate. Pri določanju količine plastike, ki je bila prisotna v posamezni živali, so si raziskovalci pomagali s posebno bazično raztopino in z metodami, namenjenimi ločevanju različnih vrst plastik. V živalih je bilo odkritih pet različnih vrst plastike, in sicer je šlo za polistiren, polietilen, polivinilklorid, polipropilen in polimetil metakrilat. Gre za materiale, ki se zelo pogosto uporabljajo za izdelavo različnih embalaž in sintetičnih oblačil.
Koliko plastike, se v resnici skriva na vašem krožniku?
Polivinilklorid je bila tista vrsta plastike, ki je bila odkrita v vseh živalih. Analiza skupne količine plastike pa je pokazala, da je šlo v primerih najbolj koncentriranih delcev plastike večinoma za polietilen. Raziskovalce je še posebej presenetilo, da je bila tako velika količina plastike odkrita v sardinah. V povprečju naj bi namreč v njih našli količino delcev mikroplastike, ki ustreza teži enega zrna riža. Čeprav se na prvi pogled ne zdi veliko, pa je seveda jasno, da gre za količino, ki je vse prej kot varna, če jo vnesemo v svoje telo.
Zaradi vedno večje onesnaženosti morij torej krožnik morske hrane praktično neizogibno pomeni tudi krožnik, napolnjen z nemajhno količino plastike oziroma delcev mikroplastike, ki so še posebej nevarni prav zato, ker ostajajo skriti. Čeprav še ni popolnoma jasno, katera tveganja vse so lahko povezana z rednim vnašanjem delcem mikroplastike v telo, je jasno, da to na dolgi rok ne more prinesti ničesar dobrega za zdravje.