Melona – zdrav sadež, ki nas poleti osveži

V toplejših dneh se priležeta sveže sadje in zelenjava, poleg lubenice je odlična izbira tudi osvežilna melona. Ohladimo se lahko tudi s skokom v hladno vodo ali s preživljanjem časa v kakšni hladni senci, tudi nepremično sedenje pred ventilatorjem se preverjeno obnese.

Melona je odličnega okusa, sladka in hranljiva, poleg tega pa ima zelo malo kalorij, tako da je primerna tudi za vse tiste, ki bi radi izgubili še nekaj kilogramov. Melona je prava zakladnica kalcija, bakra, fosforja, magnezija, železa in kalija, vsebuje tudi vitamina C in A ter folno kislino. Ker je sestavljena iz 90 % vode, nas tudi hitro odžeja. Z besedo melona sicer lahko označimo samo sadež ali pa kar celotno rastlino.

Melona - zdrav poletni sadež

Melona izvira iz Afrike

Melone izvirajo iz Afrike in jugozahodne Azije, v Evropi pa so se začele pojavljati po padcu rimskega imperija. Tradicija gojenja melon sega v 16. stoletje v Mehiko, v tistem času pa so se prvi nasadi melon pojavili tudi v Španiji. Danes poznamo veliko različnih vrst, od rumene do medene in prav vse so slastne. Melone se najbolj priležejo dobro ohlajene, lahko jih jemo same, tako da jih prerežemo na pol, odstranimo semena in se jih lotimo kar z žlico, priležejo se tudi raznim solatam ali pa jih ponudimo s sirom.

Na kaj moramo biti pozorni pri nakupu?

Ko kupujemo melone, moramo biti previdni, da ne kupimo premalo ali preveč zrelih sadežev. Nikar naj nam ne bo nerodno v trgovini melono povohati, saj se le na tak način lahko prepričamo, kaj bomo pravzaprav kupili. Neolupljena in ravno prav zrela melona ima namreč na mestu, kjer je bil pecelj, prijeten vonj po sladkem. Če nima vonja, pomeni, da je premalo zrela, takšne melone pa so skoraj brez okusa. Če je vonj premočan, hkrati pa je lupina že preveč mehka in mestoma rjava, se ji raje izognimo, saj je takšna melona zrela preveč, tako da tudi v tem primeru ne moremo govoriti o nekem kulinaričnem doživetju.

Zdravilni učinki melon

Poleg vitaminov in mineralov melone vsebujejo precej karotenoidov, ki so znani kot uspešni zaviralci nekaterih rakastih obolenj, ščitijo namreč pred pljučnim, kožnim, materničnim, želodčnim in črevesnim rakom. Že 200 g melone na dan je dovolj, da se v telesu sprožijo procesi, ki lahko zavrejo nastanek in razvoj rakavih obolenj. Melone vsebujejo tudi antikoagulante in adenozin, zato so učinkovite pri preprečevanju nastanka krvnih strdkov v žilah, s tem pa se zmanjša možnost možganske, pa tudi srčne kapi. Baker v meloni pomaga nadzorovati krvni tlak, kalij pa je pomemben mineral pri preprečevanju osteoporoze. Melone imajo tudi rahle odvajalne učinke, če ste torej zaprti, si privoščite melono in težave bodo izginile. Tudi diuretični učinki melone niso zanemarljivi, če si jo boste privoščili že za zajtrk, boste vodo postopoma odvajali ves dan.

Hladna melonina juha

V kulinariki po svetu poznajo tudi več različic melonine juhe. Nekateri pripravljajo vroče, pri čimer melono kuhajo, spet drugi prisegajo na hladne različice. Najbolj preprosto bo, če olupljeno in narezano melono zmiksamo skupaj z eno kumaro, strokom česna (po želji), sokom polovice limone in šopkom bazilike, na koncu jo lahko začinimo še z nekaj kapljicami bučnega olja in ščepcem soli. Zraven ponudimo kocke opečenega kruha.

DELI
Lina Zalaznik
Avtorica člankov z ljubeznijo do branja knjig, svojih bližnjih, morja, smeha ter lepe narave.