Prijava
Ljudje so svojo vrednost in položaj skozi zgodovino izkazovali na različne načine: z živalskimi kožami, debelostjo kot dokazom obilja, zlatom in diamanti. Kar se tiče lastnine, se danes marsikdo baha z avtomobilom ali jahto ter nepremičninami. Na področju telesa pa velja biti vitek (debelost je, ravno nasprotno, danes bolj znak revščine), mladostnega in zdravega videza ter imeti lep nasmeh, Kar je višjim slojem dosegljivo brez težav, srednji in delavski razred pa si to bolj težko privoščita.
Izkazovanje družbenega statusa z zunanjo podobo se začne že v otroštvu in nadaljuje vse življenje. Otroci, ki prihajajo v šolo in vrtec v oblačilih dražjih znamk, se hitro ločijo od tistih, ki nosijo obrabljena oblačila, ki so jih »podedovali« od starejših sorojencev ali od otrok družinskih prijateljev. Enako je tudi z odraslimi: hitro se razbere, kaj si kdo lahko privošči in kakšen slog življenja ima. Okolica nas hitro »popredalčka« na podlagi tistega, kar je sprejemljivo za srednji in kar za višji razred. Z neizbranimi oblačili, neoriginalnimi čevlji, starim avtomobilom manj prestižne znamke, vonjem tobaka na oblačilih, obiskom frizerja na vsaka dva meseca in podobno vas bodo pripisali delavskemu razredu – in čeprav naj bi marsikje štele inteligenca ter druge sposobnosti, vam bo pot do uspeha otežena.
Žal je tako, da videz izdaja, koliko si lahko privoščimo, človeška narava pa ločuje in ocenjuje. In videz, s katerim bi lahko prišli dlje in višje, je pogosto odvisen od nečesa, v kar vlagamo premalo: od lepega nasmeha.
Zakaj ocenjujemo po videzu?
Vid je najbolj razvito človeško čutilo. Na podlagi informacij, ki nam jih posredujejo oči, dojemamo, razumemo in sodimo svojo okolico. To pomeni, da nas pogosto ne prepriča notranjost oziroma vsebina, temveč videz. V trgovini izberemo lepe, velike in svetleče pomaranče raje od majhnih, ki imajo na lupini kakršnekoli napake – na podlagi videza sklepamo, da so prve boljše oziroma bolj kakovostne, četudi to morda sploh ne drži.
Drugi razlog so vizualni mediji. Na televiziji in v revijah nam prikazujejo popolne ljudi, ki jih imamo zaradi videza tudi za uspešne in srečne. Ker smo zaradi družbenih medijev in lastnih objav tudi sami nekako postali javne osebnosti, si seveda želimo, da bi jim bili enaki. Tudi mi objavljamo svoje najlepše fotografije, s katerimi drugim sporočamo, da smo uspešni in srečni.
Od videza do sodbe
Vsi radi trdimo, da se ne oziramo na druge. Vendar vtisa, ki ga dajemo z videzom, ne gre zanemariti. Povezujemo ga z življenjskim slogom, iz katerega se razvijajo tudi druge domneve. Vzemimo za primer osebo s prekomerno telesno težo, ki pride na razgovor za službo. Prekomerna teža lahko v delodajalcu sproži domnevo, da kandidatu ni mar za svoje telo in urejenost, iz česar sklepa, da bo tudi pri delu nenatančen in malomaren. Hkrati bo pomislil tudi na to, da nezdravo življenje, ki se kaže z debelostjo, pomeni tudi z delom povezane težave: nezdrav človek je pogosto bolniško odsoten. In vrata do uspeha se zaprejo.
Pomen nasmeha
Slovenci nismo znani kot narod, ki bi bil radodaren z nasmeški. Precej drugače pa velja za Američane, pri katerih so široki nasmehi nekaj običajnega. Raziskovanje te njihove lastnosti je privedlo do povsem preproste sociološke razlage. V Ameriko so se priseljevali ljudje različnih narodov, ki so govorili različne jezike. Pogosto niso mogli komunicirati, nasmeh pa je bil edini način, da so drug drugemu pokazali naklonjenost.
Tudi pri nas pa nasmeh velja za način, s katerim pokažemo dobrodošlico in pripravljenost na sodelovanje. Pri poklicih, kjer gre za delo z ljudmi, brez njega ni uspeha – in če je nasmeh neprivlačen oziroma odbijajoč, nam ne bo prinesel prednosti v vzpostavitvi odnosa in prve komunikacije.
Od narave do estetskih posegov
Narava nas ne more narediti estetske v skladu s sodobnimi standardi. Vsakdo ima kakšno napako, zaradi katere se počuti manj zaželenega, to pa poskusimo odpraviti s pomočjo »zunanjih posegov«. Spomnimo se časov, ko so ženske nosile korzete, da bi stisnile svoj pas in tako poudarile boke, torej tisti del telesa, ki ga moški podzavestno povezujejo s plodnostjo. In danes ni prav nič drugače. Ko nam začne narava siviti lase, jih začnemo barvati, da bi ohranili mladosten videz, s tem pa ostali privlačni in zaželeni.
Tako medicinski kot kozmetični lepotni posegi nam omogočajo, da poskrbimo za telo v vizualnem smislu. Odstranimo maščobo, povečamo prsi ali zadnjico, zgladimo gube, očala zamenjamo za leče ali se odločimo za lasersko korekcijo vida, pobelimo in zravnamo zobe itd. Če si to seveda lahko privoščimo. Če sredstev nimamo, bomo zaradi videza deprivilegirani. In to se pogosto pripeti ravno zaradi nasmeha oziroma zobovja. Estetske zobozdravstvene storitve so drage in, kljub dobro zastavljenemu slovenskemu zdravstvenemu varstvu, dostopa do njih nima vsakdo.
Sodobna diskriminacija
Nekoč so ljudi ločevali glede na barvo kože, danes jih svet na boljše in slabše pogosto ločuje glede na nasmeh oziroma zobovje. Osnova je ista: ločevanje glede na zunanjost, ne na dejanske kakovosti posameznika. Raziskave v svetu že kažejo, da ljudje z lepšimi zobmi laže najdejo službo in tudi zaslužijo več, drugi pa jih dojemamo kot uspešnejše in bogatejše. Da je tako, se zavedamo tudi pri nas, zato je med slovenskimi starši vse več tistih, ki si želijo, da bi bili njihovi otroci upravičeni do zobnega aparata. Vedo namreč, da so v vrsto postavljeni zobje danes nekaj, kar pomaga pri uspehu. Prav tako se za ortodontske posege odloča vse več odraslih, narašča pa tudi število tistih, ki se odločijo za beljenje, luske, zobne prevleke … Nihče si ne želi biti diskriminiran zaradi svojega videza in nihče ne želi biti videti reven ali neuspešen.
Bančna posojila in dentalni turizem
Koliko stane lep nasmeh? Odvisno od tega, koliko popravkov potrebujete ter kako zahtevni so. Starši, ki želijo izboljšati nasmeh svojih otrok, a poleg estetskega za to ne obstaja tudi medicinski razlog, so pogosto presenečeni, da je treba za fiksni zobni aparat na obeh čeljustih plačati okoli tri tisoč evrov. Tudi najpogostejši posegi pri odraslih, na primer implantati, so precej dragi. In če se želite primerjati s tistimi, ki si lepe zobe lahko privoščijo, morate običajno dolgo varčevati ali pa na banki zaprositi za posojilo.
Zaradi visokih cen estetskega zobozdravstva pa se je razvil še en fenomen: zobozdravstveni turizem. V Slovenijo prihajajo tujci iz držav, kjer so zobozdravstvene storitve bistveno dražje, Slovenci pa se odločamo za obiske zobozdravnikov v državah bivše Jugoslavije, kjer so cene še nekoliko nižje. Vendar velja poudariti, da cena ne sme biti edino merilo pri izbiri. Precej pomembnejša je kakovost storitev, saj so v medicini vedno mogoči tudi zapleti.
Kaj pravijo zobozdravniki?
Odgovore sta zapisala Domen Gros, dr.dent. med. in Mateja Kovačič Gros, dr.dent.med. iz Zobozdravstva Gros iz Radeč.
Sodobno zobozdravstvo se ne ukvarja zgolj s preventivo in zdravljenjem, temveč tudi z estetiko. Največ je verjetno povpraševanja po protetiki, vendar so tudi drugi »lepotni posegi« vse bolj običajni. Kateri so najbolj razširjeni?
Res je. Največ povpraševanja je zaradi izboljšanja estetike v primeru manjkajočega zoba v sprednjem predelu čeljusti, ki je pri nasmehu in govoru vidna. Takšna situacija je rešljiva protetično s porcelanskim mostičkom ali z zobnim vsadkom. Prednost slednjega je, da je zobni vsadek samostojen zob in ni potrebno brušenje sosednjih, zdravih zob. Danes se v večini primerov vsadek lahko vstavi na nekirurški način, ki pacientu prihrani bolečino in oteklino.
Druga najpogostejša želja je poravnava zob z ortodontskim aparatom zaradi nepravilnega položaja zob. V današnjem času je možna poravnava zob v katerikoli starosti, vedno večje povpraševanje pa je po nevidnih snemnih ortodontskih aparatih (npr. Invisalign), s katerimi je mogoče rešiti skoraj vse situacije, uporaba pa je zelo udobna in estetska.
V primeru nepravilne oblike zob se situacija najpogosteje rešuje s porcelanskimi luskami, ki zahtevajo le minimalno brušenje, a imajo izreden estetski učinek – popravijo se oblika, velikost, barva in delno tudi položaj zoba.
Zaradi estetike in tudi zdravja pa je vse več povpraševanja po varni zamenjavi sivih amalgamskih zalivk z belimi.
Ne nazadnje pa je treba omeniti še beljenje posameznega ali vseh zob.
Imate občutek, da je želja po »popolnih« zobeh diktirana s strani medijev in posledica zgledovanja po znanih osebnostih? Za zobozdravnike so popolni zobje verjetno nekaj povsem drugega – ni nujno, da so snežno beli, da so povsem v ravni vrsti …
Po mojem mnenju imajo mediji velik vpliv na predstavo o tem, da so le snežno beli zobje zdravi zobje. Zobozdravniki na to gledamo drugače. Popolni zobje so za nas tisti, ki so čisti, brez kariesa, z zdravimi dlesnimi, barva pa je čim bolj naravna in se zlije z odtenkom kože človeka ter ne sije že na daleč iz ust. Kar se tiče položaja zob, je seveda dobro, da noben zob ne izstopa preveč iz zobne vrste, kajti v tem primeru je tudi čiščenje oteženo. Če pa so zobje le rahlo rotirani, so kriteriji za estetiko vsakega posameznika zelo različni. Nekaterim rahla asimetrija celo pristaja in jim daje individualen nasmeh.
V zadnjih letih imajo »selfieji« velik vpliv na odločitev človeka za estetske posege tudi v zobozdravstvu. Večinoma se torej sami motivirajo za spremembe na sebi, ko gledajo svoje slike na telefonih.
Prav belina zob marsikomu predstavlja težavo, saj je naravna barva sklenine rumenkasta ali sivkasta. Z njo marsikdo ni zadovoljen, zato se odloči tudi za beljenje. Vendar ima lahko predvsem domače beljenje, z izdelki iz drogerij, verjetno tudi neželene učinke?
Navadno je zdrava, naravna barva zoba v rumenkastem odtenku, ker skozi belo in zelo prozorno sklenino proseva rumen dentin. Če želimo posvetliti zobe, moramo torej beliti dentin skozi sklenino, za kar potrebujemo dokaj agresivna sredstva.
Pri večini izdelkov za beljenje zob, kupljenih npr. v drogerijah, so koncentracije belilnega sredstva zelo majhne in večinoma tudi rezultat ni dobro viden. Pri tistih izdelkih, ki pa imajo zadostno koncentracijo belila, pa lahko pride do večjih neželenih učinkov, ker je takšno beljenje nenadzorovano. Takšni učinki so poškodba dlesni, skeleči zobje zaradi poškodbe sklenine, neenakomerno pobeljeni zobje …
Zdravo zobovje bi moralo imeti prednost pred estetskim zobovjem. Danes vse več otrok in tudi odraslih nosi zobni aparat, četudi si ga je treba priskrbeti samoplačniško. Kakšen zamaknjen zobek seveda ni razlog, da smo upravičeni do ortodontskega zdravljenja na stroške zavarovalnice. Kdaj je to otrokom na voljo? Pri katerih težavah?
Zdravstvena zavarovalnica krije stroške ortodontskega zdravljenja otrokom do dopolnjenega 18. leta starosti, kar vključuje izdelavo ustreznega ortodontskega aparata, če ortodont pri osebi ugotovi srednjo, težjo ali zelo težko obliko nepravilnosti zob in čeljusti. Pravico do takšnega zdravljenja imajo tudi zavarovane osebe po tej starostni dobi, če je bila potreba po zdravljenju ugotovljena vsaj dve leti, preden je oseba dopolnila 18. leto starosti. Na prvi pregled k ortodontu mora otrok torej priti do dopolnjenega 16. leta.
Kako težka je nepravilnost, ortodont določi na podlagi meritev. Te izvaja na modelu odtisov obeh čeljusti in s tem dobi vrednost Eismann-Farčnikovega indeksa (EF-indeks), ki mora biti večja od 15 točk, kar je pogoj za uveljavljanje te pravice in posledično začetek ortodontskega zdravljenja. Zato majhne nepravilnosti, ki jih opazijo starši, večinoma ne dosegajo teh 15 točk, saj so nepravilnosti, ki ovirajo govor, žvečenje, dihanje in normalno izraščanje zob, točkovane precej višje.
Zdravstvena zavarovalnica v primeru, da je oseba upravičena do aparata, krije le fiksni zobni aparat (zvezdice in kovinska žička) ali snemni aparat, ne krije pa nevidnega snemnega zobnega aparata.
Kateri estetski posegi so lahko koristni tudi z medicinskega stališča?
Najprej je potrebno omeniti menjavo sivih amalgamskih zalivk z belimi, ki pa mora biti opravljena na varen način, da preprečimo stik amalgamskega prahu, ki se sprošča pri odstranjevanju, z ustno sluznico. Amalgam vsebuje različne kovine, med drugim tudi živo srebro, ki se počasi nalaga v telesu in lahko predstavlja dejavnik tveganja za marsikatero kronično bolezen.
Vsekakor so luske ali prevleke dobra rešitev pri zelo občutljivih, obrabljenih ali poškodovanih zobeh. S tem jih zaščitimo, učvrstimo in hkrati estetsko izboljšamo.
Situacija, ko so zobje izrazito v nepravilnem položaju in je čiščenje le-teh zelo oteženo, lahko privede do kronične parodontalne bolezni in s tem dolgoročno tudi do izgube zob. Poravnava zob z ortodontskim aparatom, ki je v prvi vrsti estetska, tako pripomore tudi k lažjemu čiščenju in s tem k boljšemu zdravju dlesni. Marsikdo ne ve, da je vneta dlesen povezana s tveganjem za srčno-žilne bolezni, sladkorno bolezen, osteoporozo, bolezni dihal in za nizko porodno težo novorojenčkov.
Kar se tiče manjkajočih zob, pa so z medicinskega stališča bolj pomembni zadnji zobje (ki pri estetiki sicer ne igrajo tako velike vloge), saj v primeru, da jih nimamo, hrana ni dovolj zmleta in to privede do težav z želodcem oz. prebavili.
Kakšno je vaše mnenje o vplivu estetskega zobozdravstva na življenje ljudi? Pomenijo lepši zobje več samozavesti, boljše možnosti za zaposlitev in uspeh v nekaterih poklicih?
Če je človek zadovoljen s svojim videzom zob, bo sproščeno govoril in se smejal in bo deloval na okolico samozavestno. Posledično bo imel večje možnosti za uspeh na vseh področjih kot tisti, ki bo ves čas razmišljal o tem, da mora skriti svoje zobe pri govoru in nasmehu. Zobozdravniki torej lahko z estetskimi posegi zelo pripomoremo k samozavesti in uspehu posameznika, še posebej če je javna osebnost ali ima pri svojem poklicu veliko stika z ljudmi. Hkrati pa se nekateri ne zavedajo pomena zdravega nasmeha. Veliko časa in denarja nenehno vlagajo v izboljšanje svojega videza s kratkotrajnimi kozmetičnimi posegi (umetni nohti, trepalnice, pričeska …), ne poskrbijo pa za zdrav in s tem privlačen nasmeh, kar okolica zagotovo opazi. Saj poznate slogan: »Lep nasmeh je najlepši nakit.«
Preberite tudi:
