Kvasija nam pomaga zoper neješčnost in dispepsijo

Kvasija (Quassia amara) je tako med ljudmi kot tudi v znanstvenem svetu manj poznana rastlina. Ime je dobila po Kvasiju, sužnju iz Gvajane, ki je učil Evropejce, kako z njo pozdraviti tropsko mrzlico.

Kvasija je tropsko drevo, visoko od 12 do 25 metrov, s pokončnimi debli in z gladko sivkasto skorjo. Veliki, žilno poudarjeni listi so vzporedno neparno nameščeni vzdolž stebelc. Cvetovi, ki cvetijo oktobra in novembra, so majhni, rastejo v socvetjih in so rdeče barve. Plodovi, ki so nekoliko večji kot grah, so svetleče črno-rdeče barve, zreli v decembru in januarju in imajo tanko lupinico.

Kvasija

Poznamo dve vrsti

Za uporabo v zeliščarstvu jo pridobivamo iz dveh vrst, jamajške kvasije, imenovane tudi Picrasma excelsa, in surinamske kvasije, ki jo imenujemo tudi Quassia amara. Surinamska kvasija doseže v višino od 2 do 6 metrov in je v primerjavi z jamajško nižja, saj le-ta zraste tudi do 25 m. Domovina surinamske kvasije so Brazilija, Peru, Venezuela, Surinam, Kolumbija, Argentina in Gvajana, medtem ko jamajška kvasija raste predvsem na Jamajki, Karibskih in Antilskih otokih ter v severni Venezueli. Vrsti je pri zdravljenju skoraj nemogoče razlikovati, zato ju poimenujemo z istim imenom.

Vsebuje do 2 odstotka grenkih spojin, ki sodijo med seskviterpene. Glavne spojine so kvazin, neokvazin in 18-hidroksikvazin, vsebuje pa tudi pektine in eterična olja. V listih so še indolni alkaloidi in flavonoidi kvercetinskega tipa. Kot zanimivost velja omeniti, da je kvazin ena izmed najbolj grenkih spojin, ki so jih doslej odkrili in izolirali. Ker je kar petdesetkrat bolj grenak kot kinin, ga začutimo že v mikrogramskih količinah.

Kvasija je tudi antimalarik

Kvasijo v tradicionalni medicini, med drugim, uporabljajo tudi kot antimalarik. O tem delovanju obstaja kar nekaj in vitro ter in vivo raziskav, ki kažejo spodbudne rezultate. Sicer pa ima kvasija protibakterijsko in protivirusno delovanje. Simalikolakton, eden izmed derivatov kvazinoidov, zavira rast povzročitelja malarije, Plasmodium falciparum. Podobno delovanje ima antimizinin iz enoletnega pelina (Arthemisia annua). Poleg tega naj bi izvleček kvasije vrste Quassia africana deloval protivirusno.

PREBERITE TUDI:  Maca - zdravilna korenina iz gorskih Andov

Kvasijo uporabljamo za spodbujanje teka in pri dispepsiji zaradi zmanjšanega izločanja želodčnega soka. Grenčine spodbujajo izločanje sline in želodčnih sokov z draženjem okušalnih brbončic na jeziku.

Previdno pri uporabi

Leta 2002 je Znanstveni odbor za presojo kakovosti prehranskih dopolnil (CEFS) izdal poročilo o varni uporabi kvazina, ki temelji na kliničnih izsledkih. Kvazin oziroma etanolne izvlečke skorje ali lesa kvasije lahko uporabljamo kot grenčični dodatek k hrani in pijači, in sicer do dnevnih odmerkov 5 mg/kg telesne mase v hrani in pijači, 10 mg/kg telesne mase v pastilah in do 50 mg/kg telesne mase v alkoholnih pijačah. V Združenih državah Amerike so te meje nekoliko nižje. Izvleček skorje ali lesa kvasije tako vsebujejo digestivne alkoholne pijače.

Visoki odmerki dražijo želodčno sluznico, kar lahko privede do slabosti in bruhanja. Kvasija je toksična, če jo v telo vnesemo parenteralno. V tem primeru povzroči motnje v delovanju srca, mišični tremor in paralizo.

Doslej niso izvedli raziskav o medsebojnem delovanju kvazina in njegovih pripravkov z zdravili. Verjetno pa obstaja povezava med povečanim izločanjem prebavnih sokov zaradi delovanja kvazina in absorpcijo zdravilnih učinkovin. Uporabe med nosečnostjo in dojenjem ne priporočamo.