Manjše količine prehodne kovine iz posode niso nič nevarne, ampak celo koristne. Ti naravni elementi pomagajo med drugim tudi pri boju z bakterijami, vendar pa so lahko večje količine kovin strupene.
Strokovnjaki za prehrano so mnenja, da imajo večje možnosti zastrupitve s kovinami rudarji v rudnikih, zato naj kovina, ki prehaja v hrano z raznih posod ne bi bila problem.
Tako ali tako pa nas večina zaužije določeno količino molibdena vsak dan – zeleni fižol, jajca, sončnična semena, pšenična moka, žitarice, … vse to vsebuje omenjeno kovino. Manjše količine kovine, ki prehajajo s posod so v tako majhnih količinah, da se nam tega ni potrebno bati. Proizvajalci posod pa v veliki večini primerov izdelke dodobra očistijo, preden jih dajo na police, zato je tveganje še manjše.
Skozi članek je večino govora o eni kovini – molidben. To pa zato, ker iz te kovine pridelujejo nerjaveče jeklo, poleg tega pa je tudi zelo odporna na vročino, saj se če bo izpostavljena le-tej, posoda ne bo omehčala, raztegnila ali se na nakršen koli drug način obrabila.
Če pa so izvidi pri zdravniku pokazali, da imate v krvi preveč molibdena, pa ne zaženite panike, saj po vsej verjetnosti to ni posledica uporabe kovinskih posod pri pripravi obroka.
Molibdén je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Mo in atomsko število 42. Molibden je prehodna kovina. Čista kovina je srebrnkasto bele barve in zelo trdna, ter ima enega od najvišjih vrelišč od vseh čistih elementov. V majhnih količinah je molibden učinkovit za jačanje jekla. Pomemben je tudi v prehrani rastlin in ga najdemo v določenih encimih, vključno s ksantin oksidazo.
