0,00 EUR

V košarici ni izdelkov.

Zdravje & prehranaKončno odkrili univerzalno rešitev za kadilce?

Končno odkrili univerzalno rešitev za kadilce?

MORDA VAS ZANIMA

Neinvazivna električna stimulacija možganov bi bila lahko rešitev, na katero čaka milijone kadilcev po vsem svetu. Kot je znano, je opuščanje kajenja zelo težavno, saj se pri uporabi tobačnih izdelkov hitro razvije odvisnost. Krajšim prekinitvam pogosto sledi ponovni začetek kajenja, tovrstni cikli pa se lahko izmenjujejo več let ali celo desetletij. Na voljo so sicer metode, ki lahko olajšajo opuščanje kajenja, na primer nikotinski obliži, vendar njihova učinkovitost ni univerzalna. Zdi se, da bi lahko neinvazivna električna stimulacija možganov poskrbela za precej boljše rezultate. To je potrdila tudi metaanaliza, ki je bila konec aprila objavljena v reviji Addiction.

- Oglas -

Povečanje verjetnosti za najmanj šestmesečno abstinenco

Neinvazivna električna stimulacija možganov se izvaja s pomočjo elektrod, ki prevajajo nizkointenziven električni tok, ali z magnetnim vložkom, ki skozi možgane pošilja magnetne pulze. S tem se stimulirajo specifične možganske regije, ki so povezane z zasvojenostjo. Raziskovalci so analizirali vse dostopne študije, povezane z vplivi neinvazivne električne stimulacije na kadilce. Tako so ugotovili, da lahko metoda močno poveča verjetnost za uspešno opustitev kajenja oziroma za najmanj šestmesečno abstinenco. Metodi, ki sta bili uporabljeni, se imenujeta transkranialna enosmerna stimulacija in transkranialna magnetna stimulacija. Trenutno se preučujeta tudi v povezavi z zdravljenjem drugih oblik odvisnosti ter kot potencialna pomoč pri depresiji in drugih duševnih motnjah.

V ZDA je metoda že na voljo tudi kadilcem

Ameriška Uprava za hrano in zdravila (FDA) je uporabo transkranialne stimulacije pri osebah, ki so odvisne od kajenja, odobrila leta 2020. Odobritev je sledila študiji, ki je vključevala 262 kadilcev. Takrat je bilo ugotovljeno, da lahko transkranialna stimulacija poveča verjetnost za najmanj štiritedensko abstinenco. Raziskovalce, ki so pripravili uvodoma omenjeno metaanalizo, je zanimalo, ali je mogoče računati tudi na dolgotrajnejše učinke. Tako so preučili več študij, analiza podatkov pa je razkrila, da lahko transkranialna stimulacija poskrbi za več kot zgolj začasno opustitev kajenja. Kot omenjeno, so bili rezultati zelo dobri, tudi ko se je upoštevalo šestmesečno obdobje po opustitvi kajenja. Uporaba transkranialne stimulacije je torej povečala možnost za trajnejšo opustitev kajenja.

Boljši rezultati kot pri zdravilih za lažje opuščanje kajenja in e-cigaretah

Skupno je bilo analiziranih 7 študij, ki so vključevale 699 kadilcev. Osnovni potek raziskave je bil pri vseh študijah podoben. Osebe so bile razdeljene v dve skupini. Pri prvi skupini je bila uporabljena neinvazivna električna stimulacija možganov, pri drugi, kontrolni skupini pa placebo. Morebitne spremembe navad, povezanih s kajenjem, so se nato spremljale od 3 do 6 mesecev. Verjetnost za dolgotrajno abstinenco je bila pri kadilcih, pri katerih je bila uporabljena neinvazivna električna stimulacija možganov, kar 2,39-krat večja kot pri tistih, pri katerih je bil uporabljen placebo. Metoda je tako poskrbela za boljše rezultate od večine drugih metod, ki so namenjene lažjemu opuščanju kajenja (vareniklin, elektronske cigarete ipd.).

- Oglas -

Stimulacija specifičnih delov možganov lahko poskrbi za posebej dobre rezultate

Nevrofiziološke spremembe, povezane s kajenjem – oziroma z odvisnostjo nasploh – so precej slabo raziskane. Raziskave sicer nakazujejo, da je odvisnost najverjetneje vsaj deloma povezana z aktivacijo dela možganov, ki se imenuje dorsolateralni prefrontalni korteks. Raziskovalci so se zato odločili, da preverijo še učinke električne stimulacije možganov, katere tarča je bila prav omenjena možganska regija. Rezultati so bili tu še boljši. Stimulacija dorsolateralnega prefrontalnega korteksa je verjetnost za abstinenco po preteku 3–6 mesecev od opustitve kajenja povečala za kar 4,34-krat v primerjavi z verjetnostjo za abstinenco pri kontrolni skupini. Še nekoliko boljši pa je bil rezultat stimulacije lateralnega dela prefrontalnega korteksa in insularnega korteksa.

NAJNOVEJŠE