Klasični papirnati računi so precej večja težava za okolje, kot se morda zdi na prvi pogled. Po krajšem razmisleku boste najverjetneje ugotovili, da je že količina računov, ki jih vi osebno prejmete v enem letu, vse prej kot zanemarljiva – kaj šele, če upoštevamo vse račune, ki se natisnejo v obdobju posameznega leta. To seveda zahteva posek ogromnega števila dreves, hkrati pa tudi veliko drugih virov. Eden od najbolj pozitivnih »stranskih učinkov« pandemije je tako zagotovo ta, da se je zaradi ukrepov močno zmanjšalo število papirnatih računov …
V ZDA zabeležili občutno zmanjšanje v primerjavi z letom 2019
Samo v ZDA naj bi papirnati računi na leto zahtevali posek približno treh milijonov dreves, obenem pa se zaradi njih porabi ogromno vode. Celotni proces, ki omogoča izdajanje klasičnih papirnatih računov, je tako izjemno obremenjujoč za okolje. Situacija je zelo podobna tudi v številnih drugih državah po svetu, vključno s Slovenijo. Pozivi trgovcem in gostincem, naj razmislijo o trenutnih praksah, postajajo tako vse glasnejši. Seveda pa je to zgolj eden izmed členov »enačbe«. Po eni strani so namreč potrebne sistemske spremembe, ki bodo olajšale prehod k digitalnim računom, hkrati pa seveda ne bo šlo brez pripravljenosti potrošnikov na to, da spremenijo svoje trenutne navade.
Gre torej za kompleksen proces, ki pa ga je pandemija vsaj nekoliko pospešila. Digitalni računi so namreč postali nenadoma precej bolj mamljivi. Konkretni podatki za Slovenijo sicer niso na voljo, imamo pa po zaslugi neprofitne organizacije Green America možnost precej natančnega vpogleda v premike na tem področju, ki so se v lanskem letu zgodili v ZDA. Kot lahko preberemo v poročilu, ki so ga pripravili pri omenjeni organizaciji, je bilo leta 2019 v ZDA izdanih za 280.000 ton papirnatih računov, leta 2020 pa je to število padlo na 252.00 ton.
Z digitalnimi računi tudi manj možnosti za prenos virusa
Sprememba naj bi bila neposredno povezana s pandemijo. Zaradi nevarnosti okužbe se je namreč ogromno ljudi raje odločilo za nakupovanje v spletnih trgovinah, posledično pa so pogosteje prejeli digitalni oziroma e-račun namesto klasičnega papirnatega. Spremenjene nakupovalne navade so tako posredno pripomogle k precejšnji razbremenitvi okolja, seveda pa se z digitalnimi računi obenem zmanjša tudi možnost za prenos virusa.
Ali bodo papirnati računi nekoč povsem odpravljeni?
Ključno vprašanje pri tem je seveda, ali bo trend preživel, tudi ko bo virus končno premagan. Prav lahko se namreč zgodi, da bodo postali papirnati računi ponovno precej bolj aktualni. V tem primeru krivde seveda ne bo mogoče pripisovati zgolj potrošnikom. Številni kupci bi namreč z veseljem izbrali digitalni račun namesto papirnatega, vendar obstaja ogromno ponudnikov blaga in storitev, ki vsaj za zdaj še ne ponujajo te možnosti. Poleg tega pa so tu še dodatne ovire, ki otežujejo digitalizacijo. V ZDA na primer kar tretjina Američanov doma ne more dostopati do interneta, posledično pa je lahko iskanje določenega računa precej bolj zamudno in zapleteno.
Poleg tega mnogi digitalnim računom preprosto ne zaupajo; še posebej pri nakupu vrednejšega blaga dajejo tako prednost papirnati različici, kar velja še posebej za starejše generacije, pogosto nevajene sodobne tehnologije. Pot do popolne odprave papirnatih računov se zdi tako dolga in naporna. Toda čeprav bo opisane prepreke – in še mnoge druge – zagotovo težko premagati, je nedvomno možno vsaj drastično zmanjšanje količine izdanih papirnatih računov. Prav pandemija je pokazala, da je mogoče določene spremembe uvesti precej hitro, če seveda obstaja volja za to.