Nekaterim napovedim navkljub, zelena delovna mesta niso nujno tudi dobro plačana. Raziskava, izvedena v ZDA je odkrila, da imajo zaposleni v vetrnih in solarnih elektrarnah ter v gradbenem sektorju izjemno nizke plače, kar je povzročilo nemalo zaskrbljenosti.
Kako kvalitetno bo zeleno delovno mesto je odvisno od načina organizacije dela, pravnega okolja in vloge socialnih partnerjev in ne od zelenega delovnega mesta samega po sebi. Ovire za rast zelenih delovnih mest so predvsem financiranje, znanje in pomanjkanje zalog materialov v ključnih sektorjih obnovljive energije. Ne glede na to pa za zdaj vse kaže, da bo zaostrovanje podnebnih razmer postavilo na laž kritike zelenih delovnih mest in spodbudilo razvoj kot ga predvidevajo nekateri okoljevarstveniki.
Leta 2009 na Zelenem tednu EUA je Forum za prestrukturiranje pod okriljem Evropske komisije razpravljal o vplivu podnebnih sprememb na zaposlovanje. Zaključili so, da bodo neposredni vplivi na zaposlovanje dejstvo katere podnebne spremembe bodo najbolj vplivale na nas. Počakati bo treba tudi, da bodo vidne tudi posledice izvajanja politik podnebnih razmer na gospodarstvo. Poudarili so, da bo večji učinek na zaposlovanje industrija na tem področju imela šele, ko bodo tehnologije dozorele. Po napovedih EU naj bi bil skupni učinek zelenih delovnih mest na neto zaposlenost v gospodarstvu kot celoti manjši od pričakovanj nekaterih okoljevarstvenih organizacij, saj bo na račun novo ustvarjenih zaposlitev izgubljenih veliko obstoječih delovnih mest, največje spremembe bodo v vsebini in lokaciji novih delovnih mest, več bo dela na daljavo, spremenil se bo način prevoza na delo in transporta, več delovnih mest bo pa tudi energetsko učinkovitejših.
