Čas dopustov je tu. Čeprav je delo na vrtu za mnoge sprostitev, si večina poleti rada privošči oddih – morda na sanjski plaži ali potovanju. V tem času pa za naš vrt lahko začasno poskrbijo prijatelji ali sosedje, ki naj ob vročinskih dneh rastline tudi zalijejo. Tako bodo gredice zdržale do naše vrnitve.
Kolerabice in druge vrtnine, ki so že lepo oblikovane, pred odhodom poberemo in shranimo. Na njihovo mesto lahko posadimo ali posejemo radič, špinačo, solato, endivijo … Enako naredimo s peteršiljem – porežemo mu liste, po vrnitvi pa nas morda že pričaka novo, sveže zelenje.
Zalivanje je največji izziv poletnega vrta
V poletnih mesecih je zalivanje najzahtevnejše opravilo, razen če imamo nameščen sodobni namakalni sistem. Pri večini vrtičkarjev pa še vedno glavno vlogo igrata zalivalka in vztrajnost.
- Pridno zalivanje rastline ohranja pri življenju do prve poštene plohe.
- Nobeno zalivanje ni tako učinkovito kot naravni poletni dež.
- Na žalost pa so zadnja leta vse pogostejša tudi neurja s točo, ki predstavlja eno največjih poletnih nevarnosti za vrtičkarje.
Sadno drevje po obiranju
Ko poberemo češnje, višnje in drugo zgodnje sadje, se lahko lotimo obrezovanja dreves. Vročina upočasni dogajanje v rastlinah, kar je njihova prilagoditev na manj ugodne pogoje.
- Z redčenjem goste rasti in križajočih vej se krošnja odpre.
- Takšna krošnja omogoča lepšo rast in manj bolezni.
- Prva zgodnja jabolka in hruške so že na voljo, a jih lahko skladiščimo le kratek čas.
- Najbolje jih je takoj porabiti za pite, zavitke, marmelade in druge dobrote.
- Ker ne uporabljamo kemičnih sredstev za varstvo rastlin, je lahko del pridelka poškodovan (npr. zaradi jabolčnega zavijača).
- Piškava jabolka obrežemo in jih uporabimo enako kot zdrava.
Poletne zelenjavne gredice
Vrtnine dobro uspevajo in tudi prve plodovke so že tu. Ni boljšega kot domača kuhinja z lastno zelenjavo, pridelano brez kemikalij.
- Paradižnik zaščitimo pred plesnijo s pokrivanjem ali škropljenjem.
- Nekateri uporabljajo pripravke iz mleka in sirotke v razmerju 1 : 6, saj to odebeljuje celične stene in rastlino krepi.
- Jajčevce redno vršičkamo za bujno rast, na grmu pustimo približno 6 plodov.
- Redno pobiranje bučk spodbuja cvetenje in bogato nastavitev novih plodov.
- Okoli rastlin dodamo zastirko iz pokošene trave.
- Prazna mesta čim prej zasejemo z rukolo, solato ali radičem.
Še vedno je pravi čas tudi za setev nizkega fižola in graha.
Boj proti boleznim in škodljivcem
Vrtnine redno pregledujemo, da hitro ukrepamo ob prvih znakih bolezni ali škodljivcev.
- Za okrepitev uporabimo listna gnojila.
- Pripravke iz kopriv, gabeza, kokalja in drugih rastlin lahko kupimo ali naredimo sami.
- Po vročini in suši so še posebej dobrodošla, saj rastline težje sprejemajo hranila prek korenin – lahko pa jih vsrkajo skozi liste.
Zelišča: zdaj je čas za nabiranje
Poleti aktivno nabiramo zelišča in jih shranjujemo za kasnejšo uporabo.
- Najpogosteje jih sušimo
- Dobro se ohranijo tudi v olivnem olju.
Plevel: trmast poletni tekmec
Tudi v največji vročini plevel hitro zasede vsak prosti kotiček.
- Pulimo ga skupaj s koreninami.
- Pustimo ga, da se nekoliko posuši.
- Nato ga uporabimo kot zastirko za prekrivanje tal okoli gojenih rastlin.
Okrasni vrt v polnem razcvetu
Trajnice v okrasnem vrtu so v poletnih mesecih najlepše. Cvetje razveseljuje tudi metulje, ki pijani od nektarja letajo s cveta na cvet.
- Po dežju se višje trajnice lahko poležejo – podprimo jih z oporami in privezovanjem.
- Trata poleti upočasni rast – kosimo jo višje in redkeje.
- Zalivanje mora doseči vsaj 12 cm globoko plast.
- Gnojenje v tem času ni potrebno.
- Odstranjujemo odcvetele cvetove in redčimo plevel.
- Na brežinah, kjer je vročina najhujša, sadimo rastline, ki prenašajo sušo.
Preberite tudi:
