Mednarodna zveza za ekoturizem (The International Ecotourism Society) je kot ekoturizem opredelila potovanja v naravna območja oziroma obliko turizma, ki odgovorno varuje naravo in spodbuja blaginjo lokalnega prebivalstva. Gre za potovanja v neokrnjena naravna območja, ki naj bi jih obiskovalci s svojim odgovornim ravnanjem, torej z neagresivnim poseganjem v naravo, takšna tudi ohranjali. Ekoturizem raje kot na količino turistov prisega na kvaliteto. Poleg tega, da ozavešča popotnika okoljskih problemih, ekoturizem krepi gospodarski razvoj lokalnih skupnosti. Neguje tudi spoštovanje do različnih kultur in človekovih pravic. Pomemben del ekoturizma sta tudi ohranjanje biološke in kulturne raznovrstnosti skozi zaščito ekosistemov in promocija trajnostne uporabe biodiverzitete s pomočjo zagotavljanja delovnih mest. Ekoturizem je izkušnja, ki popotnika bogati z novimi znanji o načinih življenja na planetu. Med države, v katerih je ekoturizem ena najpomembnejših gospodarskih panog, sodijo Antarktika, Madagaskar, Ekvador, Kostarika in še nekatere druge.
Načela ekoturizma
Turistična ponudba, ki se opredeljuje kot ekoturizem, mora upoštevati nekaj osnovnih načel ekoturizma. Paziti mora, da s svojo dejavnostjo ne posega v naravo ali kulturo, v kateri se nahaja, graditi mora odgovoren odnos do narave in kulture, zagotoviti pozitivne odnose med obiskovalci in gostitelji, zagotoviti finančne koristi za lokalno prebivalstvo ter povečati občutljivost gostitelja s politično, okoljsko in družbeno klimo države, v kateri se nahaja. Ekoturizem se osredotoča na posameznikovo prostovoljstvo, osebnostno rast in odgovornost do okolja. Odgovoren ekoturizem temelji na programih, ki kolikor je mogoče, zmanjšajo negativne vplive turizma na okolje. Pravi ekoturizem deluje po načelih recikliranja ter varčevanja z energijo in vodo.
Zgodovina ekoturizma
Ekoturizem je postal eden pomembnih načinov potovanja po svetu sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja. Strokovnjaki se o tem, kdo točno je avtor termina in kdaj točno se je termin ekoturizem pojavil, ne strinjajo povsem. A če je bilo posamezne poskuse ohranjanja narave in kulture v turizmu v osemdesetih mogoče spregledati, kasneje to ni bilo več mogoče: ekoturizem je postal ena najhitreje razvijajočih se panog v turistični industriji. V zadnjih nekaj letih je rast ekoturizma na leto 10-odstotna. K njegovi veliki popularnosti je pripomoglo, da so se turisti vedno bolj zavedali neizpodbitnega dejstva, da turistična aktivnost najlepše kraje na svetu spreminja le še v sled tistega, kar so bili, preden se je vanje zapodila horda radovednih popotnikov.
Težave s terminom
Problem oznake ekoturizem je, da nima enotne definicije. Medtem ko vlade in nevladne organizacije za zaščito okolja pod terminom ekoturizem razumejo turizem, ki obvezno deluje tudi v skladu z načeli ohranjanja okolja, je v turistični ponudbi beseda pogosto uporabljena zgolj kot oznaka turistične ponudbe, ki se nahaja v dokaj neokrnjenem naravnem okolju. Druga težava je množica različnih oznak, ki skušajo opisati nekaj podobnega ekoturizmu. Zeleni turizem, bioturizem, naravni turizem in ekološko odgovoren turizem je le nekaj izrazov, ki se uporabljajo kot sinonim ekoturizma, kot ga razumejo organizacije za zaščito okolja. Toda pri izbiri ponudbe, ki jo najdete pod takšnimi imeni, morate biti previdni, saj enotnih pravil, kakšna turistična ponudba je lahko označena z določenim imenom, ni. Omenjena imena so včasih uporabljena zgolj v komercialne namene.
Negativni vpliv ekoturizma
Ponudba, označena kot ekoturizem, ni vedno tisto, za kar se predstavlja, in je včasih za lokalno naravo in kulturo celo škodljiva. Čeprav naj bi koncept ekoturizma vključeval majhno število turistov, ki ne pušča pretiranih na okolju, v katerega pride, se v praksi to pravilo iz ekonomskih razlogov pogosto izjalovi. Poleg tega je tudi za majhne skupine turistov nujno vsaj malo poseči v okolje. Turistična infrastruktura posega v naravno okolje, njena gradnja pa porablja vire energije, ki onesnažujejo okolje. V nekaterih primerih okolje trpi, ker lokalna skupnost ne zmore zagotoviti upoštevanja zahtev ekoturizma. Z ekoturizmom pridejo v naravno okolje smeti. Strokovnjaki opozarjajo, da so same aktivnosti ekoturistov, ne glede, kako pozorne do narave so, vseeno poseganje v floro in favno nekega kraja. Tudi najbolj nedolžne, na videz ekološke aktivnosti so za okolje lahko pogubne. V Kenijskih naravnih parkih opazovanje živali povzroča, da se gepardi selijo stran iz svojega običajnega okolja, kar povzroča razmnoževanje v ožjem krogu in posledično ogrožanje vrste.
Kako prepoznamo pravi ekoturizem
Enotnih oznak za prepoznavanje ekoturizma, ki sledi načelom, kot jih navajajo okoljske organizacije, ni. Eden od bolj vplivnih certifikatov, po katerem lahko prepoznate pravi ekoturizem, je certifikat, ki ga podeljuje TIES, mednarodna zveza za ekoturizem. Na njihovi spletni strani https://www.ecotourism.org/ boste našli tudi opise nekaterih najbolj znanih ekoturističnih destinacij. Med najbolj priljubljene cilje ekoturistov sodijo Kostarika s svojimi nacionalnimi parki, biološkimi deževnimi gozdovi in botaničnimi vrtovi, Dominikanska republika s svojimi prelepimi plažami, Brazilski tropski raj, eksotična flora in favna ter majevski ostanki v Mehiki, snežno bele peščene plaže na Bahamih. V bogati ponudbi ekoturizma posvetu boste našli številne zanimivosti, na primer oglede okolice v družbi biologov, šolo ekološkega obnašanja in podobno.
Ekoturizem v Sloveniji
V letih 2000 in 2001 so bili partnerji v mednarodnem projektu EkoAgroTurizem(Eco-agroturismo; program Leonardo da Vinci, skupaj z AGOEL, Nemčija, in AIAB ter Univerza Molise, Italija). V projektu so raziskali potrebe po usposabljanju za ekoturizem na kmetijah ter razvili zasnovo izobraževalnega programa za trajnostni turizem na ekoloških kmetijah. Leta 2003 so delo nadaljevali z razvojem turizma na podeželju oziroma na ekoloških kmetijah v projektu EkoAgroTurizem (finančna podpora SPP, Delegacija Evropske komisije v RS) in organizirali specialistično usposabljanje kmetov – nosilcev ali bodočih nosilcev turizma na ekoloških kmetijah. Na svojem spletnem mestu ponujajo povezavo na https://www.slovenia.info/, kjer lahko najdete seznam slovenskih turističnih kmetij. Ekoturistično ponudbo najdete v rubriki z naslovom Zelene nastavitve.
Kaj mora upoštevati odgovoren turist
Če želite postati turist, ki upošteva naravne in kulturne zakonitosti okolja, v katerega se podaja, vam zato ni treba žrtvovati udobja. Ponudba ekoturizma se razprostira od preprostih ekokampov do luksuznih hotelov, ki delujejo po ekonačelih. Bistvo ekoturizma pa se ne začne pri ponudbi, pač pa pri samem popotniku. Odgovoren turist se pred potovanjem vselej pouči o naravi in kulturi krajev, v katere se odpravlja. Nauči se nekaj besed lokalnega jezika in spoštuje morebitne običaje lokalne skupnosti v zvezi z oblačenjem. V naravnem okolju ne dreza živali, naj se mu zdijo še tako ljubke, ohranjanje naravnih rezervatov pa podpira z nakupom vstopnice. Nikoli ne kupuje proizvodov, ki so narejeni iz ogroženih živalskih ali rastlinskih vrst. Namesto pri globalnih ponudnikih nakupuje v lokalnih trgovinah in se prehranjuje v lokalnih restavracijah.