Mednarodna zveza za ohranjanje narave (IUCN) je posodobila študijo o stanju na področju biotske raznovrstnosti na Zemlji. Zdaj pravijo, da je tako rekoč 20.219 vrst na robu smrti. Otoški ščurki in majhen polž so bili v sredo razglašeni za izumrle, medtem ko so na srečanju okoljskih ministrov v Indiji dodali 402 vrsti rastlin in živali na Rdeči seznam. Osveženi Rdeči seznam zdaj vsebuje 65.518 znanih vrst živali in rastlin, 795 je izumrlih, 63 pa ohranjenih le v ujetništvu.
V nevarnosti so egiptovski kuščarji limande in sečuanska riba taimen ter ščurek s Sejšelov, ki so ga nazadnje videli leta 1905. Tudi majhnega sladkovodnega polža so uvrstili na seznam ogroženih vrst. »Cena, ki jo terja neukrepanje, je nekaj, česar se ljudje šele začenjajo zavedati,« je opozoril izvršni direktor okoljskega programa pri ZN Achim Steiner. »Ko bo zmanjkalo vode, ko bo zmanjkalo njiv in se bodo struge rek izsušile, ko se bo na jezerih nabral mulj in bo zmanjkalo rib, bo prepozno, da začnemo govoriti o vrednosti biotske raznovrstnosti ekosistemov.«
Samomorilske palme
»To so vrste, ki se ne pojavljajo nikjer drugje na svetu,« je na Konvenciji ZN o biotski raznovrstnosti v Hyderabadu v južni Indiji povedala direktorica ohranjanja biotske raznovrstnosti pri IUCN Jane Smart. Poročilo je prav tako pokazalo, da izumrtje grozi 83 odstotkom od 192-ih palm, ki rastejo na Madagaskarju in se revni ljudje nanje močno zanašajo za hrano in bivališča. Med te spada tudi ‘samomorilska palma’, ki zraste do 18 metrov v višino in umre nekaj mesecev po cvetenju in proizvodnji semen. Danes poznamo le trideset primerkov te vrste, ki rastejo v divjini.
Kar četrtina sesalcev, 13 odstotkov ptic, 41 odstotkov dvoživk in 33 odstotkov koral, ki sestavljajo koralne grebene, je na robu izumrtja, pravijo. To poročilo je sprožilo alarme in kar več kot 70 okoljskih ministrov se je sestalo na pogovoru o zaustavitvi izčrpavanja naravnih virov Zemlje.
Osem vrst umaknili
Vseeno pa so sporočili tudi veselo novico, da se je kar osem vrst umaknilo iz kategorije izumrlih, saj so jih ponovno videli v naravi. Mednje spadajo tanzanijsko drevo Erythrina schliebenii, pet vrst mehkužcev, krastača iz Šrilanke in Holdridgov urh iz Kostarike.
Okoljski ekonomist Pavan Sukhdev je povedal, da je v sredo strokovna komisija ugotovila, da bi bilo za izpolnitev ciljev, ki so si jih zadali na konferenci na Japonskem pred dvema letoma, ko so naredili načrt za izboljšanje situacije v biotski raznovrstnosti, potrebnih med 150 – 440 milijard ameriških dolarjev (115 – 330 milijard evrov) letno. Ocenjujejo, da trenutno ohranjanje stane približno 10 milijard evrov letno.
Rok za izpolnitev se izteče leta 2020, cilji pa vključujejo prepolovitev stopnje izgube habitata, razširjanje zaščitenih območij, preprečevanje izumiranja vrst na seznamu ogroženih in obnovitev vsaj 15 odstotkov poškodovanih ekosistemov.
