Prijava
Razvoj tehnologije za pridobivanje alternativnih virov energije, s čimer bi bila možna manjša obremenitev okolja, je pogosto osredotočen predvsem na večje projekte. Čeprav so rešitve, ki omogočajo oskrbo z večjimi količinami energije, zagotovo še posebej pomembne, pa so lahko zanimivi tudi malce manj ambiciozni projekti, v okviru katerih se raziskujejo možnosti za dodatne energetske prihranke. Eden izmed tovrstnih projektov, ki je še posebej zanimiv, je bil predstavljen v reviji Cell Reports Physical Science. V prispevku so znanstveniki, ki delujejo na enem izmed pekinških inštitutov, predstavili napravo, s pomočjo katere je mogoče sapico, ki nastaja med hojo, pretvoriti v manjšo količino energije. Morda bomo lahko tako kmalu svoje telefone polnili kar med sprehodom – in to s pomočjo energije, ki jo bomo »ustvarili« sami.
Potencial, ki ga ponuja veter, ostane pogosto neizkoriščen
Izkoriščanje vetra za pridobivanje energije seveda ni nekaj novega. Ko govorimo o obnovljivih virih energije, marsikdo najprej pomisli prav na vetrne turbine. Vendar pa veter pogosto ni dovolj močan, da bi lahko poganjal malce večje naprave. Tako ostaja ogromno potenciala neizrabljenega. Prav ta neizrabljeni potencial je bil povod za to, da so se pekinški znanstveniki lotili uvodoma omenjenega projekta. Izdelati so želeli nekakšno mini različico vetrne turbine, ki bi jo bilo mogoče uporabljati kot osebni generator energije. Vse kaže, da jim je to tudi uspelo …
Generator je mogoče namestiti kar na roko
Kot omenjeno, se kot vir za pridobivanje energije pri napravi uporablja sapica, ki nastaja med hojo, ko torej s svojim telesom »odrivamo« zrak. Naprava predstavlja učinkovito rešitev za izrabo pogosto zanemarjene energije, hkrati pa gre za cenovno ugodno rešitev, povezano z nizkimi stroški proizvodnje. Generator je mogoče namestiti celo na roko – že med premikanjem rok lahko »nastane« kar precej energije, ki jo lahko naprava shrani, nato pa jo uporabimo za poljubne namene.
Za delovanje naprave pomemben t. i. triboelektrični učinek
Strogo gledano sicer naprava ne deluje povsem enako kot turbina. Nanogenerator je sestavljen iz cevke, v katero sta nameščena dva trakova. Ko skozi cevko kroži zrak, trakova udarjata drug ob drugega, s čimer pride do t. i. triboelektričnega učinka. Ko se trakova ponovno ločita, je mogoče pri obeh izmeriti električno naboj. Gre za učinek, podoben tistemu, ki je posledica drgnjenja balona ob lase, seveda s to razliko, da se pri napravi električna energija uskladišči za poznejšo rabo.
Doslej še ni bila izdelana primerljiva naprava, ki bi bila tako učinkovita
Za pridobivanje energije s pomočjo naprave pekinških strokovnjakov je potrebna sapica, katere hitrost znaša vsaj 1,6 metra na sekundo. Optimalna hitrost sapice pa naj bi bila približno od 4 do 8 metrov na sekundo. Trenutna učinkovitost naprave pri pretvorbi energije je 3,23-odstotna. Na prvi pogled se sicer številka ne zdi visoka, vendar je treba pri tem upoštevati podatek, da še ni bila razvita primerljiva tehnologija s tako visoko učinkovitostjo. Gre torej za resnično pomemben dosežek, ki bi lahko imel velik vpliv na prihodnost pridobivanja energije za osebno rabo – torej za primere, ko potrebujemo relativno malo energije.
V načrtu nekoliko manjša, hkrati pa tudi precej večja naprava
Ekipa raziskovalcev, ki je poskrbela za uspešno izvedbo opisanega projekta, načrtuje tako izdelavo še nekoliko manjše kot večje naprave, ki bi delovala po podobnem principu. Manjša naprava naj bi bila med drugim primerna tudi za polnjenje telefonov, večja pa naj bi predstavljala alternativo klasičnim vetrnim turbinam. Znanstveniki namreč upajo, da jo bo mogoče postaviti tudi na območjih, kjer postavitev klasičnih turbin ni možna.
