Ilovica za udobno, zdravo in trajnostno bivanje

Ilovico so uporabljali so jo že naši predniki in še danes jo uporablja velik del narodov sveta. Toda eden najstarejših naravnih in univerzalnih mineralnih materialov na svetu, ki se uporablja za gradnjo in dekoracijo bivališč, je v t.i. razvitem svetu skorajda izginili iz tradicije. Tako kot so iz gradnje izginjali drugi gradbeni materiali, kot so  les, trstika, apno, slama in podobno, so ilovico izpodrinili cement, plošče iz gipsa in sintetične barve. S tem je izginjalo tudi dragoceno znanje in veščine.
Vse večji ekološki osveščenosti graditeljev, pa tudi entuziazmu obrtnikov in podjetij, ki so na novo odkrili in na trgu ponudili ilovico v različnih barvnih niansah, gre zahvala, da tradicija ne bo izginila. Prej nasprotno.  Evropa je v 90-tih letih doživela renesanso ilovnate gradnje, Slovenija pa je temu trendu sledila z zaostankom kakšnih deset let. A tudi pri nas je v zadnjem času čedalje več novogradenj in obnov objektov z uporabo ilovice.

Spekter uporabe ilovice je zelo širok.  Surova oz. nežgana ilovica se najpogosteje uporablja za zunanje in notranje omete , dekorativne omete ter stenske barve, zadnje čase pa so vse bolj priljubljeni suhomontažne plošče iz ilovice. Uporablja se tudi za gradbeno »malto« , nežgane zidake, butano ilovico, izdelavo tal ter štukature in drugo okrasje. Pri uporabi ilovice za zunanje omete je potrebna dodatna zaščita pred vremenskimi vplivi, predvsem vodo.

Naraven ekološki material

Ilovica kot gradbeni material ima številne pozitivne lastnosti, od ekoloških, do takšnih, ki so ugodne za zdravje stanovalcev. Pridobivanje ilovice za gradnjo, oz. omete in barve,  je energijsko neintenzivno. Za primerjavo – pri tem se porabi približno 10 % energije, ki je potrebna za proizvodnjo klasičnih gradbenih materialov.

Ena od slabih strani ilovice je, da se njena sestava razlikuje od področja do področja, zato jo ni enostavno standardizirati in certificirati. Prav tako ni vsa enako kvalitetna za gradbene materiale. Večina proizvajalcev je pridobila ustrezen ekološki certifikat, s katerim jamči za kakovost.

Ilovica je dostopna skoraj povsod po svetu, kar pomeni, da se lahko izognemo transportu, ki obremenjuje okolje. Res pa je, da v Sloveniji na primer, nimamo niti enega proizvajalca ilovice za potrebe gradbeništva, čeprav jo je v naravi več kot dovolj. Zato jo uvažamo. Razlog je predvsem v majhnosti trga in bližini že uveljavljenih podjetij v bližnji soseščini, predvsem Nemčiji in Avstriji, kjer so posvetili veliko pozornosti raziskavam in certificiranju tega materiala.

PREBERITE TUDI

Trik za večje in bolj okusne paradižnike: Zakaj dobri vrtnarji režejo vrhove paradižnika

Tudi gradbena podjetja, ki se ukvarjajo s tem materialom, lahko preštejemo na prste ene roke. To je vsekakor priložnost za podjetniške izzive. Upamo lahko tudi na razmah raziskovanja, izobraževanja in šolanja inženirjev, arhitektov, oblikovalcev, energetskih svetovalcev in obrtnikov.

Naravni in ekološki so lahko tudi dodatki, kot na primer celuloza, vlakna industrijske konoplje, slama, zemeljski in mineralni pigmenti in drugi, s pomočjo katerih lahko ustvarimo posebno strukturo ali barvo površine, oziroma vplivamo na stabilnost, elastičnost in toplotne kapacitete. Pomemben trajnostni vidik tega gradbenega materiala je tudi v tem, da ga po koncu življenjske dobe lahko preprosto vrnemo nazaj v naravo, ne da bi povzročili onesnaženje, ali pa jo ponovno uporabimo za gradbeni material.

Ilovica ustvarja prijetno mikroklimo prostora

Prevladujoče sodobne gradnje po drugi strani prostor precej zatesnijo in preprečijo naravno izmenjavo z zunanjim zrakom. Ti materiali pa imajo večinoma zelo nizko sposobnost sprejemanja in oddajanja vlage. Ilovica po drugi strani je zelo hidrofobična, se pravi, da ima visoko sposobnost uravnavanja vlage v prostoru – nase veže prekomerno vlago iz zraka, oziroma obratno, ko se zrak v prostoru izsuši, jo oddaja v prostor. Na ta način v prostoru ustvarja prijetno mikorklimo.

Ilovica je tudi toplotni in zvočni izolator. Ne povzroča nobenih zdravju škodljivih emisij, prav nasprotno, iz zraka absorbira škodljive snovi in neprijetne vonjave. Ilovica tudi preprečuje nastajanje plesni, saj je njena Ph vrednost 7,1 . Poleg tega ne vsebuje nobenih kemičnih dodatkov oz. konzervansov. Ilovnati omet je idealen tudi za sodobne sisteme stenskega gretja, saj ima ilovica to lastnost, da akumulira toploto in jo postopno oddaja v prostor. To, da je ilovica oziroma glina neškodljiva za zdravje oz. celo koristna, priča tudi dejstvo, da se uporablja kot prehranski dodatek, v kozmetiki in za razne zdravilne obloge na telesu.

Od tradicije k sodobnosti

Če kdo  misli, da je uporaba ilovice vračanje nazaj v preteklost, se zelo moti. Eden najstarejših gradbeni materialov je doživel posodobitev, ne da bi za to izgubil na zgoraj naštetih lastnostih. Sodobna arhitektura, ki v gradnjo vključuje ilovico, se lahko kosa s katerokoli sodobno arhitekturo. Nazoren primer so objekti arhitekta Martina Raucha, ki uporablja butano ilovico. Tudi dekorativni ometi Yosima so osupljivi (yosima.de). Njihove reference niso omejene le na zasebne domove entuziastov.

Uporabljajo jih na primer tudi v javnih ustanovah in  podjetjih. Njihov spekter barv obsega tako tradicionalne zemeljske tone rdeče, oranžne, beš, oker in rumene, pa tja do zelene, bele in črne barve. Da ne bo pomote. Gre izključno za naravno ilovico oz. prst, brez umetnih dodatkov. Bela ilovica je npr. čisti kaolin, črna pa vsebuje oglje. Z mešanjem ilovic različnih barv so ustvarili 138 različnih odtenkov.

Poleg pestrega nabora naravnih barv ilovice, je možno ilovico obarvati tudi z različnimi zemeljskimi in barvnimi pigmenti. Tako nastane na primer indigo modra, ali temno zeleno ilovnato barvo.  S to je možno prebarvati različne podlage.

Medtem ko naši predniki marsikdaj niso imeli druge izbire, se danes lahko zavestno odločimo, kakšen material bomo uporabili pri gradnji ali obnovi stanovanja. Čeprav ilovica danes velja za precej netipičen gradbeni material, pa lahko rečemo, da je idealen gradbeni material prihodnosti. Vprašanje je samo, ali jo uporabiti na tradicionalen način, ali pa izkoristiti paleto sodobnih načinov uporabe.

Sabina Podjed