Četudi uživate svežo, zdravo in pravilno pripravljeno hrano, bogato s hranilnimi snovmi, to še ne pomeni, da vaše telo dejansko dobi vse zaužite hranilne snovi. Način življenja, onesnaževalci in celo nekatera živila lahko naše telo oropajo pomembnih vitaminov in mineralov. Hrana, ki telesu krade pomembne hranilne snovi, tako preprečuje njegovo optimalno delovanje. Taki primeri »plenilcev« so med drugim sladkor, alkohol in kofein.
Žita
Fitinska kislina, ki se nahaja v žitih, lahko ovira vsrkavanje številnih mineralov, na primer kalcija, magnezija in cinka. Vsi ti minerali pomembno vplivajo na delovanje našega spomina ter spodbujajo zbranost. Čeprav prehranske smernice spodbujajo uživanje teh živil, pa jih kljub vsemu ne bi smeli jesti pri vsakem obroku.
Kajenje
Kajenje povzroča številne zdravstvene težave, med drugim zavira optimalno delovanje možganov. Kajenje namreč porabi vse vitamine iz skupine B, ki so potrebni za zagotavljanje umske ostrine. Pri kadilcih se močno povečajo tudi potrebe po vitaminu C. Če nam primanjkuje tega pomembnega vitamina, potem možganske celice niso optimalno zaščitene pred škodljivim delovanjem prostih radikalov, kar dolgoročno negativno vpliva na naše sposobnosti pomnjenja.
Živila brez prave hranilne vrednosti
Močno predelana hrana je polna aditivov in konzervansov, ki škodijo našemu zdravju. Večina tovrstnih živil vsebuje veliko sladkorja, soli in trans maščob. Skrb vzbujajoč je podatek, da nekateri otroci do svojega osemnajstega leta zaužijejo toliko različnih prehranskih aditivov, kot dejansko tehtajo sami. Za nekatere od teh aditivov je že bilo dokazano, da sprožajo hiperaktivnost, povzročajo alergijske reakcije in astmo. Rafiniran bel sladkor v močno predelanih živilih začasno zelo poviša raven krvnega sladkorja, zato količina energije, ki jo dobijo možgani, precej niha. Zaradi teh nihanj smo manj zbrani, kar se še posebej očitno kaže prav pri otrocih. Bodite pozorni tudi na živila, kjer je označeno, da ne vsebujejo sladkorja – sladkor v njih namreč pogosto nadomeščajo škodljiva sladila, kot sta aspartam in saharin, ki ju povezujejo z vedenjskimi težavami.
Številnim močno predelanim živilom so zaradi izboljšanja okusa pogosto dodane tudi nasičene maščobe. Hidrogenizirane maščobe upočasnijo absorpcijo esencialnih maščobnih kislin, ki so potrebne za ohranjanje zgradbe možganskih živčnih celic.
V gaziranih pijačah najdemo veliko fosforja, ki ovira absorpcijo kalcija. Zelo pomembno je, da se med tema dvema elementoma ohranja ustrezno ravnovesje. Ker fosfor vsebuje večina živil, se lahko hitro zgodi, da ga dobimo preveč. Kalcij je po drugi strani nujen za izgradnjo prenašalcev živčnih dražljajev. Če oba minerala nista v optimalnem ravnovesju, se poslabša učinkovitost prenašanja živčnih impulzov.
Alkohol
Alkohol moti absorpcijo vseh hranilnih snovi, še posebej pa vitaminov B1 in B2, ki sta ključna za blaženje stresa. Alkohol hkrati povzroča tudi velika nihanja sladkorja v krvi, zaradi česar smo pobiti, potrti, tesnobni in živčni. Poleg vsega alkohol poveča tudi tveganje za nastanek preobčutljivosti na določena živila.
Kofein
Kofein nas lahko v hipu napolni z energijo, vendar je treba biti pri uživanju pijač, ki ga vsebujejo, previden. Kofein namreč ovira absorpcijo številnih hranilnih snovi, ki skrbijo za optimalno delovanje možganov, na primer vitamina B1, biotina, kalija, cinka, kalcija in železa. Vse te hranilne snovi namreč skrbijo za nemoteno prevajanje sporočil v možganih.
Če veste, da spijete preveč kave, lahko njeno količino zmanjšate na več načinov: Namesto kave lahko izberete zeliščni ali sadni čaj, ječmenovo kavo ali kavo iz cikorije. Zavedajte se, da tudi kava z manjšo vsebnostjo kofeina še vedno vsebuje teobromin in teofilin, snovi, ki poživljata in povečata budnost. Če teh snovi zaužijemo preveč, se med drugim lahko pojavijo tudi težave z nespečnostjo.
