Medtem ko so hobotnice prepogosto predstavljene kot srhljive sluzaste stvari, so te izjemne živali v resnici ene izmed najbolj fascinantnih bitij na svetu. Res je, da niso ljubke, nimajo puhastega krzna ali velikih oči, vendar pa so njihove moči skorajda nadnaravne, zato bi si zagotovo zaslužile več pozornosti in občudovanja. Kaj vse znajo?

Hobotnice

Hobotnice so skorajda ‘čarovnice’

Čarovniki, kot vemo, uporabljajo dim in optične iluzije, da bi izgledalo, kot da so se stvari pojavile in izginile. Hobotnice pa za izvedbo takih trikov uporabljajo svoje biološke značilnosti –  s pomočjo mreže pigmentnih celic in specializiranih mišic v koži lahko namreč hobotnica skoraj takoj prevzame barve, vzorce in teksture iz svoje okolice. Njihova kamuflaža je tako učinkovita, da jih plenilci večinoma sploh ne opazijo.  

Uporabljajo odličen mehanizem za pobeg

Še en trik, vreden naziva ‘čarovnice’ – ko so v nevarnosti, spustijo črnilni oblak, ki plenilcu zakrije pogled in hobotnicam omogoči, da pobegnejo. Poleg tega njihovo črnilo, ki je v veliki meri mešanica pigmenta in sluznice, vsebuje tudi spojino, ki draži oči in vohala napadalca.

So izredno hitre in agilne

Ko so ogrožene, se hobotnice poganjajo z izločanjem vode, dosežejo pa hitrosti do 40 kilometrov na uro. So tudi presenetljivo agilne – svoja mehka telesa lahko stisnejo v najmanjše razpoke in luknje na morskem dnu.

Hobotnice so pametnejše od povprečnega medveda

Profesor Peter Godfrey-Smith, ki se ukvarja z raziskovanjem hobotnic, pravi, da so hobotnice »verjetno najbližje, kar bomo prišli inteligentnim vesoljcem«. Medtem ko je Aristotel menil, da so hobotnice neumna bitja, pa raziskovalci pravijo, da so hobotnice zelo inteligentne in čustvene ter da so celo sposobne razviti lastno, unikatno osebnost. Znajdejo se v labirintih, rešujejo miselne probleme in si zapomnijo rešitve, znajo pa se celo igrati.

Imajo daljnosežne možgane

Še eno presenetljivo dejstvo – dve tretjini hobotničinih nevronov se ne nahaja v njeni glavi, temveč v lovkah, kar pomeni, da lahko hobotnica z lovkami razmišlja in dela druge stvari, medtem ko lahko z glavo misli nekaj povsem drugega. Raziskovalci so ugotovili, da ko hobotnica izgubi katero od lovk, ta odtrgana lovka še vedno sama odplava kamorkoli in celo zgrabi hrano ter jo usmeri tja, kjer bi bila usta, če bi bila lovka še vedno pritrjena na telo.

Hobotnice so tudi zelo »srčne«

Pravzaprav imajo hobotnice tri srca. Dve srci so namenjeni prevodu krvi do lusk, tretje pa prevaja kri do organov. Tretje srce se »izklopi«, ko hobotnica plava, kar pojasnjuje, zakaj so tako nagnjene k skrivanju – plavanje jih namreč izčrpa.

Stare so milijone let

Najstarejši znani fosil hobotnice prihaja iz bitja, ki je živelo pred 296 milijoni let med karbonskim obdobjem, razstavljen pa je v muzeju Field v Chicagu. Opaziti je osem lovk in dve očesi, najbrž pa tudi prostor, kjer ima hobotnica spravljeno črnilo. Dolgo preden so se dinozavri sploh razvili, so hobotnice že oblikovale svojo obliko za naslednjih več sto milijonov let.