Rdeči pesi bi lahko rekli tudi super hrana z domačega vrta. Vsebuje namreč veliko hranilnih snovi, zaradi česar jo tudi nutricionisti uvrščajo med živila, ki bi morala biti vsaj dvakrat tedensko na našem jedilniku. Saj se verjetno še spomnite, kaj so nam govorili stari starši ali starši: Jej rdečo peso, jej, da boš imel zdravo kri in boš zdrav.
Zdrava rdeča pesa na našem vrtu
In naše babice se niso motile. Mnoge raziskave so potrdile, da ima rdeča pesa visoke vsebnosti železa, kalija in folne kisline. In ravno železo ima v našem telesu posebno vlogo, saj je pomembno pri nastajanju rdečih krvničk, ki oskrbujejo telo s kisikom. V pesi najdemo tudi mnogo organskih spojin, ki varujejo naša celična tkiva pred poškodbami, ter tudi mnoge vitamine in minerale, ki okrepijo naš imunski sistem. Ker pa rdeča pesa vsebuje tudi veliko vlaknin in malo kalorij, jo priporočajo tudi pri shujševalnih dietah.
Setev in pobiranje rdeče pese
Poznamo več sort rdeče pese, ki se med seboj razlikujejo po zgodnosti, po obliki gomoljev ter po barvi mesa. Čeprav jo poznamo pod imenom rdeča pesa, obstajajo sorte, katerih meso je obarvano tudi temno vijolično, belo, oranžno ali celo belo-rožnato progasto. Po obliki gomolja delimo sorte rdeče pese na okrogle, podolgovate, vretenaste in valjaste. Po zgodnosti pa lahko sorte rdeče pese razdelimo na zgodnje (80–100 dni od setve do pobiranja), srednje zgodnje (120–140 dni od setve do pobiranja) in pozne (150–175 dni od setve do pobiranja). Prav tako pa bi lahko sorte razdelili tudi na take, ki so primernejše za svežo uporabo, take, ki so primerne za predelavo, ter take, katerih gomolji so primerni za daljše skladiščenje.
Rdečo peso lahko sejemo na prosto, ali pa si, če želimo hitreje priti do svoje rdeče pese, vzgojimo sadike. V večini Slovenije lahko rdečo peso na prosto sejemo od aprila do konca junija. Rdečo peso lahko sejemo ročno, lahko pa tudi s sejalnico. Sejemo na globino od 2 do 4 cm. Razdalja v vrsti in medvrstna razdalja pa sta odvisni od izbrane sorte. Bujnejša kot je sorta, več prostora namreč potrebuje. Navadno pa jo sicer sejemo na razdaljo 30 cm med vrstami. Med rastjo pa posevek razredčimo tako, da imamo rdeče pese na 10 cm narazen. Rdečo peso pa lahko pridelujemo tudi samo zaradi njenih mladih listov, ki jih dodajamo solatam ali smutijem. V tem primeru lahko semena rdeče pese posejemo povprek ter tudi gosteje skupaj. V ta namen tako lahko rdečo peso sejemo tudi v lončke in korita in jo gojimo na okenskih policah, balkonih in terasah.
Če želimo imeti lep in zdrav pridelek, rdečo peso sejemo na isto mesto le na tri ali štiri leta. Prav tako je ne sadimo na poljine, ki smo jih pognojili s svežim hlevskim gnojem. Še bolje je, če rdečo peso sadimo na gredico, kjer smo nazadnje gnojili vsaj dve leti pred tem. Kljub temu pa priporočamo, da rdečo peso med rastno dobo dognojite. Zelo nam bo hvaležna, če jo dognojimo z rastlinsko prevrelko. Med rastno dobo je pomembno, da iz posevka rdeče pese redno odstranjujemo plevele ter po potrebi posevek redčimo.
Uporaba rdeče pese
Liste rdeče pese lahko režemo in uporabljamo že takrat, ko rdeča pesa naredi prve prave liste. Če pa pridelujemo rdečo peso zaradi gomoljev, lahko te začnemo uporabljati, ko dosežejo cca 3 cm v premeru. Takrat so najprimernejši za predelavo. Iz takih gomoljev si namreč že lahko stisnemo oziroma pripravimo odličen pesin sok. Za uporabo gomoljev v kulinariki pa so najprimernejši taki z debelino 5 cm. Rdečo peso lahko uspešno tudi skladiščimo v kleteh, še bolje pa v zasipnicah. Če želimo gomolje skladiščiti, moramo pri spravilu paziti, da jih ne poškodujemo. Ko pripravljamo rdečo peso na skladiščenje, listov ne odrežemo, temveč jih samo odvijemo (odtrgamo). To storimo tako, da ostane vsaj 1–2 cm peclja, sicer se namreč rado zgodi, da začne iz gomoljev rdeče pese teči sok.
Nekaj receptov
Naj vam za konec podamo še nekaj uporabnih receptov.
Popečena rdeča pesa
Rdečo peso pod vodo operemo in nato skuhamo. Kuhane gomolje narežemo na kolobarje in popečemo na ponvici. Po želji popečeno rdečo peso začinimo s soljo, poprom in bučnim oljem.
Pečena rdeča pesa.
Namesto pečenega krompirja si lahko pripravimo tudi pečeno rdečo peso. To storimo tako, da gomolje rdeče pese umijemo in jih kar cele položimo v pekač. Prelijemo jih z oljem in posolimo. Pri 200 o C pečemo rdečo peso od 60 do 90 minut oziroma dokler rdeča pesa ni pečena. To preizkusimo tako, da jo prebodemo z ostrim nožem. Če gre nož brez težav skozi gomolj, je rdeča pesa pečena. Pečeno rdečo peso vzamemo iz pečice, olupimo, razrežemo na četrtine in ponudimo.
Preberite več: Pesin sok za več energije, uravnavanje krvnega tlaka in zdrava jetra