Gastropareza je motnja prebavljanja hrane, ki je še posebej pogosta pri ženskah. V osnovi gre za to, da hrana ne zapusti želodca dovolj hitro oziroma da želodec ne zmore običajnega tempa pri prebavljanju. Posledično se pojavi precej težav. Še posebej pogosti simptomi gastropareze so napihnjenost, bolečine v zgornjem delu trebuha, slabost, bruhanje in pomanjkanje apetita.
Zakaj se gastropareza sploh razvije?
Diagnoza gastropareza se seveda ne sme postavljati prehitro. Zelo pomembno je, da se najprej izključi možnost tujka v želodcu oz. mehanske ovire pri praznjenju želodca. Razlog za to, da se želodec ne prazni tako hitro, kot bi se moral, je lahko na primer v nekaterih primerih tudi rak.
Gastroparezo lahko sicer povzroča več različnih dejavnikov. Mnogokrat niti ni mogoče natančno določiti, zakaj se je pri nekom razvila ta motnja. Pogosto se sicer gastropareza pojavi pri ljudeh z določenimi boleznimi, kot so diabetes, avtoimunska obolenja, multipla skleroza ali Parkinsonova bolezen. Včasih je motnja povezana tudi s povečano količino stresa ali pa se razvije po operacijskem posegu. Obstajala naj bi sicer močna povezava med motenim delovanjem živčnega sistema in gastroparezo.
Diagnoza in nadaljnji ukrepi
V primeru simptomov, ki nakazujejo, da bi lahko šlo za gastroparezo, boste najverjetneje napoteni h gastroenterologu, ki bo izvedel endoskopijo. Ta omogoča pregled vašega požiralnika, želodca in začetka tankega črevesja. Glavni razlog za izvajanje tega postopka je preverjanje, ali ni razlog za težave tujek v prebavilih. Če se izključi omenjeni razlog, navadno sledi še preverjanje hitrosti, s katero se prazni vaš želodec.
Imam gastroparezo – kako si lahko pomagam?
Kaj pa sledi, če se ugotovi, da gre zares za gastroparezo? Običajno so potrebne spremembe prehrane. Pomembno je tudi, da se preverja elektrolitsko ravnovesje in raven sladkorja v krvi. Načeloma se pacientom svetuje, da imajo čez dan več manjših obrokov. Včasih pa je smiselno tudi, da je vsaj del hrane pasiran. Možne so namreč različne oblike gastropareze, od relativno milih do precej hudih.
Bistveno je torej predvsem to, da se želodca ne polni hitreje, kot se ta lahko prazni. Dieta, ki se predpiše pacientom z gastroparezo, poleg tega običajno temelji na precej nizkem vnosu maščob in na omejitvi na izključno topne vlaknine (izločijo se torej netopne). Lahko se sicer zgodi, da zgolj sprememba prehrane ne zadošča za izboljšanje simptomov. Takrat so potrebna tudi zdravila, kar pa žal velikokrat pomeni možnost nezaželenih stranskih učinkov. V skrajnem primeru, če ne pomaga niti nobeno izmed zdravil, pride v poštev tudi operativni poseg ali pa injiciranje botoksa v želodec.
Kaj pa naravna pomoč pri gastroparezi?
Pri lajšanju simptomov, povezanih z gastroparezo, pa lahko pomagajo tudi določene naravne metode ter živila, in sicer naj bi bile še posebej dobra izbira naslednje možnosti:
- ingver,
- švedska grenčica,
- akupunktura,
- masaža,
- meditacija in
- tehnike globokega dihanja.