Fižol je priljubljena in vsestranska vrtnina, ki jo najdemo skoraj na vsakem vrtu. Vendar je tudi zelo občutljiva na nekatere bolezni. Ena izmed najpogostejših in najbolj prepoznavnih je fižolova rja (Uromyces appendiculatus), glivična okužba, ki lahko popolnoma uniči pridelek, če je ne opazimo pravočasno.
Rja je nevarna zato, ker se hitro širi, še posebej v vlažnih pogojih. Zato je ključnega pomena, da jo pravočasno prepoznamo in takoj ukrepamo. Izvedeli boste, zakaj nastane, kako jo preprečiti in kaj storiti, če se že pojavi.
Kako prepoznamo fižolovo rjo?
Fižolova rja je glivična bolezen, ki se najpogosteje pojavlja na listih, lahko pa prizadene tudi stebla in stroke.
Značilni znaki fižolove rje:
- Majhne, okrogle rjave ali oranžne pike na spodnji strani listov
- Listi porumenijo, ovenijo in odpadejo
- Na zgornji strani listov se pojavijo rumenkaste lise
- Rjavi prašek (trosi) na prstih, če se dotaknemo okuženega lista
- Zmanjšana rast rastline in slabši pridelek
Rja se pogosto pojavi najprej na spodnjih listih in se nato hitro širi navzgor.
Zakaj nastane fižolova rja?
Pojav rje je tesno povezan s pogoji okolja in vzgoje. Gliva, ki povzroča fižolovo rjo, se najlažje razvije v določenih pogojih.
Glavni vzroki za razvoj rje:
- Visoka zračna vlaga in pogoste padavine
- Pregosto posejani fižol, brez zračenja med rastlinami
- Prekomerno zalivanje po listih
- Neprepoznavanje prvih znakov okužbe
- Prej okužena zemlja ali bližnja okužena rastlina
Gliva se širi s trosi, ki jih prenaša veter, voda ali celo delovna orodja.
Preventivni ukrepi: kako preprečiti pojav fižolove rje
Preprečevanje fižolove rje je veliko bolj učinkovito kot njeno kasnejše zatiranje. S pravilno nego in preventivo lahko močno zmanjšamo tveganje.
Preventivni ukrepi:
- Izberite odporne sorte fižola
- Ne sadite fižola pregosto
- Zalivajte raje ob tleh kot po listih
- Odstranite okužene liste takoj, ko jih opazite
- Vsako leto menjajte mesto sajenja (kolobarjenje)
- Plevel odstranjujte redno, da omogočite boljše zračenje
S preventivo lahko fižolovo rjo v veliki meri preprečite in ohranite zdrav pridelek.
Naravni ukrepi proti fižolovi rji
Čeprav obstajajo tudi kemična sredstva proti fižolovi rji, številni vrtičkarji prisegajo na naravne pristope. Ti so varnejši za okolje in bolj prijazni do zdravja.
Naravne rešitve:
- Česnov čaj: nasekljajte 5 strokov česna in jih prelijte z 1 l vrele vode, pustite stati 24 ur, precedite in razpršite po rastlinah
- Mleko: zmešajte 1 del mleka z 9 deli vode in škropite rastline enkrat tedensko
- Soda bikarbona: 1 žlico sode raztopite v 1 l vode, dodajte nekaj kapljic tekočega mila in škropite
- Koprivni prevretek: naravni repelent, ki krepi odpornost rastlin
Uporabo naravnih sredstev je treba ponavljati vsakih nekaj dni, posebej po dežju.
Kaj storiti, če je fižol že močno okužen?
Ko se fižolova rja že močno razširi, je pomembno hitro ukrepanje, da se prepreči še večja škoda.
Ukrepi:
- Takoj odstranite močno okužene liste in jih zažgite ali odnesite s komposta
- Preverite razdalje med rastlinami in jih po potrebi razredčite
- Povečajte zračenje vrta (odstranite plevel, obrežite okoliške rastline)
- Uporabite naravna ali registrirana sredstva proti glivam
- Prihajajočih nekaj let ne sadite fižola na isto mesto
Na žalost je, če je okužba premočna, lahko pridelek izgubljen. Vendar lahko z ukrepi omejite širjenje na druge rastline.
Priporočene sorte odporne na fižolovo rjo
Ena od najbolših preventivnih strategij je izbira sort, ki so naravno odporne na bolezni.
Odpornejše sorte fižola:
- ‘Nassau’
- ‘Domino’
- ‘Maxidor’
- ‘Borlotto Firetongue’
- ‘Topcrop’
Pri nakupu semen preverite oznako “odporno na rjo” ali se posvetujte s semenarno.
Fižolova rja v povezavi z drugimi boleznimi
Fižolova rja pogosto ne pride sama. Vlažni pogoji so ugodni tudi za razvoj drugih bolezni.
Možne sočasne okužbe:
- Pepelasta plesen
- Antraknoza (temne vdolbine na strokih)
- Bakterijski madeži
Zato je pri zatiranju rje dobro spremljati tudi druge simptome in po potrebi prilagoditi ukrepe.
Kolobarjenje in pomen zdrave zemlje
Ena najpomembnejših dolgoročnih strategij je kolobarjenje – menjava rastlin glede na rod.
Priporočila za kolobarjenje:
- Ne sadite stročnic (fižol, grah, bob) vsaj 3 leta na isto mesto
- Vključujte križnice, korenovke in plodovke v kolobar
- V jeseni zemljo obogatite s kompostom ali zelenim gnojenjem
Zdrava zemlja pomeni tudi bolj odporne rastline.
Fižolova rja pri fižolu v posodah in na balkonih
Tudi vrtičkarji na balkonih niso imuni na fižolovo rjo. Fižol v loncih je lahko še bolj občutljiv.
Nasveti za sajenje v posodah:
- Uporabljajte zračna in dobro odcedna tla
- Posode postavite na sonce, ne v senco
- Redno odstranjujte odpadle liste
- Gnojite z naravnimi tekočimi gnojili za odpornost
Fižolova rja se lahko razvije tudi na balkonu, zato naj bo nadzor reden.
Z znanjem nad vrtne bolezni
Fižolova rja je ena najpogostejših bolezni, vendar ni nepremagljiva. Rešitev je v pravočasnem opazovanju, preventivi in naravnih ukrepih. S primernim sajenjem, kolobarjenjem in skrbjo za zdravje rastlin lahko fižolovo rjo uspešno preprečimo ali obvladamo.ž
Še več zanimivih vsebin o fižolu:
- Žajbljev fižol – Tradicionalni toskanski obrok
- Kako narediti enostavno in poceni oporo za paradižnike, buče in fižol?
