Fermentiran ingver proti vnetjem, artritisu in holesterolu

Ingver je ena najbolj zdravih vrst zelenjave, fermentacija pa je eden najstarejših znanih postopkov obdelave živil, ki ima izjemne koristi za prebavni sistem, črevesje, imunsko odpornost in še kaj. Zakaj ne bi obojega združili in pripravili »zvarek«, ki spodbuja nastajanje protiteles, uravnava prebavo in ojača naše telo v boju proti različnim boleznim?

Fermentacija je eden od najstarejših načinov obdelave živil. Poznamo mlečnokislinsko in alkoholno fermentacijo. Alkoholno fermentacijo povzročijo kvasovke, ki sladkor v sadnih sokovih pretvorijo v etilni alkohol. Ta se pod vplivom ocetnokislinskih bakterij nadalje spremeni v ocetno kislino, ki je glavni sestavni del kisa. Na drugi strani pa mlečnokislinsko fermentacijo povzročajo mlečnokislinske bakterije. Ker so prav te bakterije del mikroflore debelega črevesa, med mlečnokislinsko fermentacijo nastajajo zdravju koristne snovi. Zdrava črevesna flora je namreč temelj naše imunske obrambe.

Kako fermentirati hrano?

V mleku se proces mlečnokislinske fermentacije zgodi sam od sebe že takoj po molži, medtem ko zelenjava in žitarice za to potrebujejo nekaj dodatne »spodbude«. Zelenjava se skisa, ko jo stlačimo in spusti sok, jo nasolimo in neprodušno zapremo. Skisa se tudi, ko jo prelijemo s cepljeno slanico (zelnica, repnica, kisava …). Žitna zrna se skisajo po tem, ko smo jih zalili z vodo in neprodušno zaprli. Tudi kruh, ki smo ga zamesili s kislim testom, lahko fermentiramo. Počakamo, da se posuši, ga razrežemo na rezine in namakamo v vodi v neprodušno zaprti posodi. Čez nekaj tednov bomo dobili izjemno zdrav kisli krušni napitek, s katerim lahko zabelimo solate ali pripravljamo namaze.

Fermentiran ingver

Zelenjava, ki je še posebej zdrava v fermentirani obliki, je ingver. Ingver je zelo znan po tem, da zmanjšuje vnetja in deluje preventivno proti nekaterim boleznim. Vsebuje namreč gingerol, bioaktivno sestavino, ki deluje protivnetno in antioksidacijsko. Ingver med drugim pomaga tudi pri odpravljanju slabosti, bolečin v sklepih in artritisu ter pri zniževanju povišanega nivoja sladkorja in holesterola v krvi.

Za fermentacijo ingverja potrebujete:

• olupljeno in narezano ingverjevo korenino (velikosti dlani),
• 1 jedilno žlico kurkume v prahu,
• 1 jedilno žlico morske soli,
• limonin sok petih limon (toliko, da lahko z njim zalijete vse sestavine).

Priprava:

1. Ingver za 15 minut namakajte v hladni vodi. Nato z žlico z njega nežno spraskajte kožo.
2. V drugi posodi zmešajte limonin sok, sol in kurkumo – mešajte, da se sestavine stopijo in dobro premešajo.
3. Prelijte po ingverju v steklenem kozarčku in ga tesno zaprite.
4. Pustite, da 2 tedna fermentira na sobni temperaturi.
5. Postrezite kot dodatek jedem. Fermentiranega ingverja ne kuhajte, saj bi uničili vse koristne bakterije.

Ingverjev fermentiran čaj

Verjamemo, da se boste navdušili nad fermentacijo ingverja, zato vam predstavljamo še recept za ingverjev čaj.

Potrebujete:

• 2 jedilni žlici nasekljane ingverjeve korenine,
• 2 jedilni žlici sladkorja (ne belega),
• 2,5 dl filtrirane vode.

Priprava:

1. V kozarčku z vodo na sobni temperaturi dobro premešajte ingver in sladkor.
2. Prekrijte s papirnato brisačo ali robčkom in okrog pritrdite elastiko.
3. Na vsakih 24 ur v kozarček ponovno dodajte vse navedene sestavine. Občasno premešajte. Tu in tam preverite, da v kozarčku nič ne raste. Čez čas boste opazili, da nastajajo mehurčki.
4. Po enem tednu boste dobili fermentiran ingver, ki ga lahko zmešate z vodo in ga spijete kot napitek za umirjanje želodca.