Čeprav so zdrava, nekatera živila enostavno niso primerna za uživanje na prazen želodec. Preverite, kateri hrani se je bolje izogniti in zakaj. S katerimi alternativami jo lahko nadomestimo?

Klasični sadni sokovi (z veliko predelanega sladkorja) povzročijo nagel dvig krvnega sladkorja, zato po njihovem uživanju med dnevom postanemo hitreje lačni.

Paradižnik vsebuje taninsko kislino, ki draži želodec in poslabšuje simptome kislinskega refluksa in želodčne razjede.

hrana na prazen želodec

Kava in čaj sta morda del vašega vsakdanjega jutranjega rituala, a ju na prazen želodec odsvetujemo. Čaj lahko povzroči slabost in nelagodje v želodcu, kava pa lahko še poveča kislost v želodcu, kar poslabša simptome refluksa ali gastritisa.

Dneva ne začenjajte niti s pecivom, kot so npr. rogljički. Kvas v njih namreč vsebuje bakterije, ki dražijo želodčno sluznico, kar lahko povzroči napenjanje.

Citrusi, kot so npr. grenivke in pomaranče, lahko razdražijo že vnet spodnji del požiralnika. Zato z njimi ne pretiravajte na prazen želodec ali se jim popolnoma izognite.

Odsvetujemo tudi jutranje pitje gaziranih pijač, saj lahko poškodujejo sluznico in zmanjšajo dotok krvi v želodec, kar upočasni presnovo hrane in lahko povzroči zaprtje.

Hrana, prijazna do želodca

Zjutraj si privoščite hrano, ki ne bo razdražila vašega želodca in vas oskrbela s hranili, ki jih boste potrebovali skozi cel dan.

Med alternativami, s katerimi lahko nadomestite hrano, ki draži prazen želodec, bi najprej izpostavili ovseno kašo, ki na želodčni sluznici ustvari varovalno oblogo. Ker vsebuje topne vlaknine, pomaga zniževati nivo holesterola v krvi, izboljšuje prebavo in presnovo pomembnih hranil – mineralov, beljakovin in ogljikovih hidratov. Po takem obroku boste tudi dalj časa siti.

Jajca so zelo nasitna in izjemno zdrava jutranja izbira. Privoščite si jih lahko na kateri koli način – v vsaki obliki vam bodo pomagala zmanjšati celodnevni vnos kalorij.

Borovnice so eden najbolj zdravih sadežev na svetu: vsebujejo malo kalorij in obenem izboljšujejo spomin, krvni pritisk, presnovo in pretok krvi. Njihove koristi za zdravje so še večje, če jih uživamo ob zajtrku. Dodate jih ovseni kaši, sadni solati … Možnosti je veliko!

Še ena odlična opcija za zajtrk je lubenica, ki prazen želodec oskrbi z veliko tekočine. Zaradi vsebnosti likopena izboljšuje zdravje oči in srca.

Oreščki kar »pokajo« od zdravih maščob in beljakovin. Če jih jemo za zajtrk, nam lahko pomagajo izboljšati prebavo, saj uravnavajo pH-vrednost želodca ter znižujejo tveganje za prekomerno nastajanje želodčne kisline in želodčnih razjed.

Papaja vsebuje encim papain, ki izboljšuje prebavo in znižuje tveganje za nastanek raka na črevesju, saj pomaga odstranjevati proste radikale iz prebavnega sistema. Vsebuje veliko vlaknin ter vitaminov E in C, ki še dodatno koristijo prebavi.

Ajda je odličen vir beljakovin, železa in vitaminov. Nežno spodbuja prebavo in je odlična sestavina za smoothije, palačinke in vaflje.

Dve žlici pšeničnih kalčkov nas oskrbita s 15 % dnevno priporočenega vnosa E-vitamina in 10 % dnevno priporočenega vnosa folne kisline. Pšenični kalčki odlično vplivajo na prebavo.

Polnozrnata hrana vsebuje kompleksne ogljikove hidrate. Najboljši čas za njeno uživanje je zgodaj zjutraj, saj tako še cel dan »kurimo« njene zdrave ogljikove hidrate, kar nam pomaga zmanjšati tudi lakoto.

Polenta pomaga pri razstrupljanju oziroma odstranjevanju strupov in težkih kovin iz telesa, uravnava črevesno mikrofloro in poskrbi za dolgotrajen občutek sitosti.