DomovŽivaliDružina po 30 letih odkrila izgubljeno želvo

Družina po 30 letih odkrila izgubljeno želvo

Vsi smo verjetno že slišali za primere izgubljenih ljubljenčkov, ki so čudežno našli pot domov, ko se je že zdelo, da se je za njimi izgubila vsaka sled. Vendar pa se zdi zgodba želve po imenu Manuela še posebej neverjetna. Družina Almeida, ki živi v brazilskem mestu Rio de Janeiro, je namreč Manuelo ponovno odkrila po dobrih 30 letih. Ves ta čas pa naj bi želva preživela kar v eni izmed sob v njihovi hiši, ki je predstavljala nekakšno ropotarnico, kjer je oče kopičil najrazličnejšo kramo.

Izgubljena želva
foto: flickr

Očetova smrt je bila povod za odkritje davno »pobegle« želve

- Oglas -

Družina Almeida je Manuelo izgubila že davnega leta 1982. To se je zgodilo v obdobju, ko so prenavljali hišo. Ker so delavci pustili vhodna vrata odprta, je družina domnevala, da je želva pobegnila na prosto in se morda zatekla v bližnji gozd. Čeprav so bili sprva obupani, so se postopoma sprijaznili s tem, da Manuele ne bodo nikoli več videli. A usoda je imela drugačne načrte. Leta 2013, torej po nekaj več kot 30 letih od takrat, ko se je Manuela »izgubila«, je oče, Lionel Almeida, preminul. Po njegovi smrti so se otroci odločili, da poskušajo spraviti v red sobo v drugem nadstropju, kamor je oče praktično vse življenje prinašal pokvarjene elektronske naprave, staro, polomljeno pohištvo in podobne predmete, ki jih je shranjeval »za vsak slučaj«, če bi mu prišli kdaj vendarle prav. Ko je sin, Leandro, odnesel eno izmed škatel z očetovo kramo do smetnjaka, pa je naletel na veliko presenečenje …

Ponovno najdena želva je družini olajšala obdobje žalovanja

Leandra je na Manuelo opozoril sosed, ki ga je šaljivo povprašal, ali namerava v smeti vreči tudi želvo, ki kuka skozi luknjo v škatli. Leandro ni mogel verjeti svojim očem, ko je ugotovil, da je pred njim davno izgubljena želva. Še bolj presenečena pa je bila njegova sestra Lenita, ki je bila kot otrok glavna skrbnica Manuele. Čeprav je družina še vedno žalovala za očetom, je Manuelina vrnitev v njihova življenja prinesla nov žarek upanja in jim pomagala pri spopadanju z obdobjem žalovanja. Lenita je pojasnila tudi, kaj je botrovalo temu, da družina med iskanjem želve ni preverila tudi očetove ropotarnice. Po njenih besedah naj bi v sobi vladal prevelik kaos, da bi si kdor koli upal zakorakati tja. Oče, ki je bil nagnjen k »hrčkanju«, naj bi namreč domov prinesel praktično vsak predmet, ki bi se večini zdel popolnoma neuporaben odpadek.

Kako je mogoče, da je želva preživela tako dolgo?

Mnogi ljudje so se leta 2013, ko je zgodba o izgubljeni in ponovno najdeni želvi Manueli prvič zaokrožila po internetu, spraševali, ali je kaj takšnega zares mogoče. Številni so bili prepričani, da gre za prevaro in da želva preprosto ne bi mogla preživeti. Vendar pa so se po drugi strani pojavili tudi veterinarji, ki so pojasnjevali, da sodijo želve med najbolj vzdržljive živali, ki lahko zelo dolgo preživijo brez hrane in vode. Domneva se sicer, da so glavni vir hrane za Manuelo v 30 letih, ko je samevala v družinski ropotarnici, predstavljali termiti, ki so se namnožili na razpadajočem pohištvu. Če torej zgodba ni izmišljena, gre zagotovo za enega najboljših dokazov za to, da so želve resnično izjemno vzdržljive. In če k temu dodamo še dejstvo, da lahko dočakajo tudi do 150 let, ni presenetljivo, da veljajo prav želve v številnih kulturah za simbol dolgoživosti in vzdržljivosti.

- Oglas -

Preberite tudi članek o naši želvi kareti: Kareta – naša pomorščakinja

- Oglas -
- Oglas -
- Oglas -

Preberi tudi

- Oglas -
Spletna stran za pravilno delovanje uporablja piškotke. Z uporabo spletne strani se strinjate z z uporabo piškotkov in splošnimi pogoji poslovanja. Podrobne informacije o uporabi piškotkov na tej spletni strani so na voljo s klikom na nastavitve .
V redu
Več ×
×