Gnojenje in dognojevanje vrtnin pred in med rastno dobo je potrebno, da vrtninam zagotovimo dovolj hranil, ki omogočajo optimalno rast in s tem tudi zdrav in lep pridelek. In ker k ekološkemu, naravnemu vrtnarstvu sodi tudi uravnoteženo gnojenje z gnojili, ki so pridobljena iz narave, naj bodo to kupljeni pripravki ali pa narejeni doma. Predstavljamo vam nekaj gnojil, ki jih lahko naredite doma s sestavinami, ki jih najdete v domačem gospodinjstvu ali v bližnji okolici svojega doma.

Gnojila iz domačega gospodinjstva:

Olupek banan iz ekološke pridelave

Spomnim se še, kako je babica pod novo nasajene vrtnice dajala bananin olupek. Takrat mi ni bilo povsem jasno, zakaj se to počne. Danes vem, da bananin olupek vsebuje kalij, ki ga potrebujejo vrtnice za lepšo rast. Kalij je v tleh nekoliko bolj topen kot fosfor, vendar ga v tleh najpogosteje primanjkuje. Zadostna količina kalija izboljša prezimno trdnost rastlin, posledično pa so tudi manj občutljive na bolezni in škodljivce. Kalij ima pomembno vlogo tudi pri tvorbi škroba ter pri proizvodnji in gibanju sladkorjev po rastlini. Prav tako je odgovoren za tvorbo klorofila, ki ima pomembno vlogo v razvoju plodov in cvetov. Zaradi pomanjkanja kalija imajo rastline šibka stebla, njihov listni rob porumeni in se spremeni v rjavo rdečo barvo, listi pa se sušijo in vihajo navzgor. Torej, bananinega olupka nikar ne mečite med odpadke, ampak raje del ali celoten olupek ob saditvi sadik zakopljite v zemljo.

Kavna usedlina

Mnogi med nami imamo kavne usedline skoraj na pretek. Namesto da jo prihodnjič zopet vržete proč, jo začnite shranjevati. Preden naslednjič zopet zalijete vrtnine in okrasne rastline, zlijte nekaj kavne usedline poleg rastlin in jih nato dobro zalijte. Lahko celo pripravite tekoče gnojilo iz kave. Šest skodelic kavne usedline namakajte v 20 litrov vode. Pustite, da se namaka dva do tri dni in nato rastline dobro zalijte. Kavna usedlina namreč vsebuje veliko dušika, ta pa pospešuje rast rastlin. Slastna usedlina naj bi tudi privabila in nahranila deževnike, ki imajo pomembno vlogo pri rahljanju tal. Nasprotno pa kavna usedlina odganja polže, mravlje in tudi nekatere druge škodljivce.

Jajčne lupine

Tudi jajčne lupine navadno najdemo v vsakem gospodinjstvu. Svetujemo, da jajčne lupine skrbno shranjujete, da jih boste lahko naslednjič uporabili na svojem vrtu. Pred nadaljnjo uporabo jajčne lupine najprej operite in jih zdrobite na majhne koščke. Zdrobljene jajčne lupine posujte ob sadike paradižnika, paprike ter feferonov, saj lupine vsebujejo kalcij, ki ga omenjene vrtnine bolj kot katerekoli druge potrebujejo za lepe in zdrave cvetove ter plodove.

Vrtnarjenje

Gnojila iz bližnje okolice

Poznamo rastline, iz katerih lahko naredimo gnojila, pa jih ne uporabimo – čeprav jih imamo v svoji bližnji (daljni) okolici. Včasih celo hodimo po njih in jih pulimo ter se jezimo nad »plevelom«. Med tovrstnimi rastlinami je najbolj poznana kopriva, poleg te pa so enako dobri tudi gabez, njivska preslica in kodrastolistna kislica (večletni širokolistni plevel z močno glavno korenino v obliki korena). Poleg naštetih sta še posebne omembe vredna navadni repinec in navadna zvezdica oziroma kurja črevca, kot ji pogovorno rečejo marsikje v Sloveniji. Navadna zvezdica ima nežne bele posamične cvetove in drobne, srčasto oblikovane listke. Ponekod po Evropi so jo zelo cenili kot zdravilno zelišče, ki vsebuje veliko vitamina C, beta karotena, magnezija, kalcija ter drugih vitaminov in mineralov. Ime kurja črevca pa se je uveljavilo zaradi dolgih plazečih se in med seboj prepletenih stebel.

Vse med omejenimi rastlinami lahko uporabite na več načinov. Če še ne cvetijo, jih lahko natrgate, populite ter posušite in uporabite kot mulč, zastirko med vrtninami (med paradižniki, kumarami, bučami, bučkami …), lahko jih dodamo kompostnemu kupu in tako obogatimo kompost ali pa naredimo prevrelko, ki bo služila kot gnojilo. Gnojilo izberemo glede na vrsto vrtnine, ki jo bomo gnojili, ter dostopnost posameznih rastlin, iz katerih bomo pripravili gnojila (če imamo na voljo veliko koprive in bomo gnojili listnate vrtnine, bomo seveda izbrali za gnojenje koprivno brozgo). Prevrelke lahko naredimo iz velike koprive, gabeza ali drugih mešanih različnih omenjenih rastlin. Vse prevrelke pa pripravljamo na enak (v nadaljevanju omenjen) način.

Gnojilo iz navadne koprive

Opisali bomo pripravo gnojila iz navadne koprive, saj jo najpogosteje in brez težav dobimo. Od pomladi do jeseni nabiramo sveže mlade rastline, vendar take brez semen, da ne bomo z gnojenjem po vrtu raznesli koprivnih semen. Naberemo 1 kg svežih kopriv in nabrane rastline stresemo v plastičen, lesen ali keramičen sod oziroma posodo, ki jo prelijemo z 10 litri vode. Rastline prelijemo z vodo (deževnico ali postano vodo) ter jih pokrijemo z gosto mrežo, ki omogoča kroženje zraka, preprečuje pa padanje večjih in manjših živali v posodo. Vode nalijemo toliko, da so rastline pod gladino, vendar pazimo, da to ni prav do roba posode, saj se prevrelka med vrenjem peni.

Hitrejši in boljši razkroj in pripravo gnojila dosežemo, če je sod na sončnem mestu in če tekočino vsaj enkrat na dan premešamo. Da nam ostanki razkrojenih rastlin ne zamašijo zalivalke, lahko damo rastline v posodo tako, da jih položimo v vrečko iz tkanine, ali pa narejeno dobljeno tekočino (ko je prevrelka ustvarjena) precedimo. Ker se med vrenjem tvorijo neprijetne vonjave, ki bi lahko vas ali bližnje zmotile, lahko ta pojav omilimo tako, da v prevrelko nasujemo nekaj pesti kamninske moke ali nekaj baldrijanovega izvlečka. Prevrelka je pripravljena za uporabo, ko potemni in se ne peni več – to se zgodi po enem in pol do treh tednih. Ko je tekočina pripravljena, je treba to gnojilo razredčiti v razmerju 1 : 10. Torej , en liter prevrelke zmešamo z 10 litri vode (deževnice ali postane vode). Prevrelko nato pokrijemo s pokrovom in jo uporabljamo vse do konca rastne sezone. Ostanke kopriv pa lahko stresemo na kompostni kup. Še nekaj! Pri koprivi pazimo na razliko pri pripravi gnojila in pri pripravi naravnega sredstva proti ušem iz koprive. Gnojilo iz koprive je primerno za večino rastlin v cvetličnem, sadnem in zelenjavnem vrtu, ker pa je to gnojilo bogato z dušikom, ga na fižolu, grahu in čebuli raje ne uporabljamo, saj ga te rastline ne prenašajo najbolje.

Več nasvetov najdete v rubriki Vrt & Vrtnarjenje.