Prijava
Eterična olja niso uporabna samo za odišavljanje prostorov, aromaterapijo in zdravljenje. Uporabljamo jih lahko tudi pri kuhanju za aromatiziranje hrane, vendar se moramo pri tem držati nekaterih pravil.
Eterična olja so v majhnih količinah naravno prisotna npr. v oreščkih, medtem ko jih v nekatera živila dodajajo za izboljšanje okusa. Hrana z dodatkom eteričnih olj dobi čistejši okus, zato jih mnogi zelo radi uporabljajo med kuhanjem. Pri tem si je treba zapomniti, da za doseganje arome zadostujeta že kapljica ali dve – ta olja so namreč zelo skoncentrirana in lahko v prevelikih količinah povzročijo zdravstvene težave. Njihova redna uporaba v kuhinji pomeni tudi zmanjšanje odpadka – namesto nastrgane lupine ene limone namreč porabimo le nekaj kapljic njenega eteričnega olja.
Pravila za mešanje s hrano
Pri mešanju eteričnih olj s hrano je zelo pomembno, da uporabljamo tista, ki so kakovostna oziroma od zaupanja vrednih dobaviteljev. Nikoli jih ne smemo uporabljati nerazredčenih, saj lahko poškodujejo kožo ali sluznico. Prav tako jih ne smemo uživati z vodo, saj niso polarna in se z njo ne mešajo. Če bi spili kozarec s tako mešanico, bi prišlo do poškodb sluznice. Prav zato jih je treba pred uporabo v kuhinji vedno razredčiti v primarnem mediju, v katerem se enakomerno razporedijo in se razredčijo do varne koncentracije.
Primarni mediji, ki jih lahko uporabimo za redčenje, so: maščobe (maslo, olja), higroskopne snovi (sladkor, sol, čajni lističi), emulgatorji (siri, smetane) in dovolj goste snovi, ki preprečujejo izhlapevanje eteričnega olja (marmelada, med, jogurt, masten čokoladni namaz).
Katera olja so primerna?
Eterična olja, ki jih hrani lahko dodajajo tudi začetniki oziroma je njihova uporaba varna, so: eterično olje limone, pomaranče, prave sivke in sivkinega ekstrakta.
Tisti bolj izkušeni pa se lahko lotijo aromatiziranja hrane z eteričnimi olji: limonske trave, lovorjevih listov, cejlonskega cimeta, citronke, ingverja, kardamoma, janeža, šetraja, timijana, kumine, kumina, origana, rožmarina, bazilike, klinčkov, kopra, pimenta, hibridne sivke, širokolistne sivke, koromača, semen koriandra, melise, majarona in vrtnice. Za uživanje jih je treba dodajati v zelo majhnih količinah.
Mešanje nekaterih eteričnih olj s hrano pa je precej bolj tvegano. Dodajanje eteričnega olja ožepka, pehtrana in žajblja naj poteka izključno pod strogim nadzorom usposobljene osebe, saj lahko sicer pride do zastrupitve.
Praktični napotki
Aroma, ki jo pri kuhanju dobimo z eteričnimi olji, je močnejša od tiste, ki bi jo dobili z začimbami, zato z njimi ne pretiravajte. Samo dve kapljici eteričnega olja namreč ustrezata 50 do 100 gramom posušenih zelišč. Kako jih dodajati? Kapljico eteričnega olja zmešajte v eni žlički primarnega medija oziroma v pol decilitra tekočega medija (glej zgornji seznam). V močnejša eterična olja namočite zobotrebec in z njim pomešajte hrano, ki jo kuhate.
Pri pripravi jedi za 6 do 10 oseb zadostujeta 1 do 2 kapljici lažjih, citrusnih eteričnih olj (mandarina, limona, pomaranča). Lažja eterična olja vmešajte v jed preden jo postrežete, saj bodo sicer izhlapela. Močnejša eterična olja (bazilika, rožmarin, origano) pa vmešajte v hrano že takrat, ko se kuha na lahnem vrenju.
