Dobra novica za osebe z alopecijo

Alopecija areata, za katero je značilna nenadna izguba las, spada med avtoimunska obolenja. Zaradi incidenta na podelitvi oskarjev je bila v zadnjih tednih deležna precej več pozornosti javnosti kot običajno. Seveda pa obstajajo tudi številni znanstveniki, ki se z alopecijo ukvarjajo že zelo dolgo, in to praktično vsakodnevno. Neumorno iskanje zdravila je morda končno privedlo do rešitve. Tretja faza kliničnega testiranja učinkovine, imenovane baricitinib, je bila namreč zelo uspešna. Več kot tretjina oseb z diagnosticirajo alopecijo je opazila občutno izboljšanje, povezano z rastjo las. Napredek je bil zaznan pri večini oseb, ki so bile del študije, le da je bil pri nekaterih malce manj izrazit. Rezultati so bili podrobneje predstavljeni v reviji The New England Journal of Medicine.

Baricitinib – učinkovina, ki se uporablja za lajšanje simptomov artritisa

Baricitinib je zdravilo, ki se običajno uporablja kot pomoč osebam z artritisom. Zaradi izjemno dobrih rezultatov tretje faze kliničnega testiranja je mogoče pričakovati, da bo ameriška Uprava za hrano in zdravila (FDA) že kmalu odobrila tudi predpisovanje zdravila osebam, ki se spopadajo z alopecijo. To prinaša novo upanje za več kot 7 milijonov Američanov, ki jih je prizadela omenjena motnja. Postopoma pa se bo začel baricitinib najverjetneje predpisovati tudi osebam z alopecijo v drugih državah po svetu.

Pri nekaterih osebah z alopecijo gre za relativno milo obliko, spet drugim pa lahko izpadejo praktično vsi lasje, pa tudi obrvi, trepalnice in dlake po telesu. Diagnoza lahko preseneti ljudi vseh starosti, še posebej pogosta pa je pri osebah, mlajših od 40 let. Uporaba baricitiniba, ki se, kot omenjeno, trenutno uporablja predvsem za lajšanje simptomov artritisa, se zdi na prvi pogled nenavadna. Toda čeprav povezava med alopecijo in artritisom ni zelo očitna, gre za težavi s skupnim izhodiščem. Tako artritis kot alopecija namreč spadata med avtoimunska obolenja. Značilnost tovrstnih obolenj je neustrezen odziv imunskega sistema, ki začne lastne celice obravnavati kot tujke, posledično pa jih začne napadati in uničevati. Osrednja tarča pri alopeciji so seveda lasni mešički.

Najizrazitejše izboljšanje pri osebah, ki so prejemale najvišji odmerek

Raziskovalci z Univerze Yale so želeli preveriti, ali je mogoče izkoristiti podobnosti med obema boleznima. Tako so se odločili za uporabo baricitiniba pri osebah, pri katerih je bila diagnosticirana alopecija. Baricitinib spada med t. i. zaviralce Janusove kinaze – skupine beljakovin, ki igrajo ključno vlogo pri regulaciji imunskega odziva.

Izvedeni sta bili dve randomizirani testiranji, ki sta skupno vključevali 1200 oseb z zelo hudo obliko alopecije. Osebe, ki so sodelovale v testiranjih, so bile razdeljene v tri skupine. Prva skupina je dnevno prejemala 4-miligramski odmerek baricitiniba, druga 2-miligramski, tretja pa placebo. Po devetih mesecih so lasje ponovni zrastli eni tretjini tistih, ki so prejemali višji odmerek. Izboljšanje v primerjavi s skupino, ki je prejemala placebo, pa je bilo zaznano tudi pri osebah, ki so dnevno jemale nižji, torej 2-miligramski odmerek zdravila.

PREBERITE TUDI

Mnogi ga imajo za plevel, a je prava zakladnica zdravja: Ste vedeli, da ga poleg solate lahko celo skuhate in vlagate?

Za oceno resnosti stanja je bila uporabljena standardna lestvica, ki se uporablja pri alopeciji oziroma za ocenjevanje rasti las. Ocena 100 pomeni popolno izgubo las. Pred začetkom testiranja so vse osebe dosegale oceno 50 ali več. Po devetih mesecih pa se je kar 35 odstotkov tistih, ki so prejemali višji odmerek, in 20 odstotkov tistih, ki so prejemali nižji odmerek baricitiniba, spustilo pod oceno 20. Uporaba baricitiniba ni brez tveganj. Zdravilo lahko namreč povzroči precej neprijetne stranske učinke. Nekatere osebe, ki so bile vključene v testiranje, so denimo poročale o pogostejših težavah z aknami. Učinkovina lahko prispeva tudi k povišanju holesterola. Zaradi zaviralnega vpliva na imunski sistem pa so lahko tisti, ki uporabljajo baricitinib, tudi bolj dovzetni za okužbe. Vendar pa so testiranja še vedno v teku, kar pomeni, da bo poskrbljeno za stalno preverjanje varnosti zdravila. Seveda pa se bodo morale potencialne koristi in tveganja nato ocenjevati še na konkretnih primerih.