Alopecija areata, za katero je znaฤilna nenadna izguba las, spada med avtoimunska obolenja. Zaradi incidenta na podelitvi oskarjev je bila v zadnjih tednih deleลพna precej veฤ pozornosti javnosti kot obiฤajno. Seveda pa obstajajo tudi ลกtevilni znanstveniki, ki se z alopecijo ukvarjajo ลพe zelo dolgo, in to praktiฤno vsakodnevno. Neumorno iskanje zdravila je morda konฤno privedlo do reลกitve. Tretja faza kliniฤnega testiranja uฤinkovine, imenovane baricitinib, je bila namreฤ zelo uspeลกna. Veฤ kot tretjina oseb z diagnosticirajo alopecijo je opazila obฤutno izboljลกanje, povezano z rastjo las. Napredek je bil zaznan pri veฤini oseb, ki so bile del ลกtudije, le da je bil pri nekaterih malce manj izrazit. Rezultati so bili podrobneje predstavljeni v reviji The New England Journal of Medicine.
Baricitinib โ uฤinkovina, ki se uporablja za lajลกanje simptomov artritisa
Baricitinib je zdravilo, ki se obiฤajno uporablja kot pomoฤ osebam z artritisom. Zaradi izjemno dobrih rezultatov tretje faze kliniฤnega testiranja je mogoฤe priฤakovati, da bo ameriลกka Uprava za hrano in zdravila (FDA) ลพe kmalu odobrila tudi predpisovanje zdravila osebam, ki se spopadajo z alopecijo. To prinaลกa novo upanje za veฤ kot 7 milijonov Ameriฤanov, ki jih je prizadela omenjena motnja. Postopoma pa se bo zaฤel baricitinib najverjetneje predpisovati tudi osebam z alopecijo v drugih drลพavah po svetu.
Pri nekaterih osebah z alopecijo gre za relativno milo obliko, spet drugim pa lahko izpadejo praktiฤno vsi lasje, pa tudi obrvi, trepalnice in dlake po telesu. Diagnoza lahko preseneti ljudi vseh starosti, ลกe posebej pogosta pa je pri osebah, mlajลกih od 40 let. Uporaba baricitiniba, ki se, kot omenjeno, trenutno uporablja predvsem za lajลกanje simptomov artritisa, se zdi na prvi pogled nenavadna. Toda ฤeprav povezava med alopecijo in artritisom ni zelo oฤitna, gre za teลพavi s skupnim izhodiลกฤem. Tako artritis kot alopecija namreฤ spadata med avtoimunska obolenja. Znaฤilnost tovrstnih obolenj je neustrezen odziv imunskega sistema, ki zaฤne lastne celice obravnavati kot tujke, poslediฤno pa jih zaฤne napadati in uniฤevati. Osrednja tarฤa pri alopeciji so seveda lasni meลกiฤki.
Najizrazitejลกe izboljลกanje pri osebah, ki so prejemale najviลกji odmerek
Raziskovalci z Univerze Yale so ลพeleli preveriti, ali je mogoฤe izkoristiti podobnosti med obema boleznima. Tako so se odloฤili za uporabo baricitiniba pri osebah, pri katerih je bila diagnosticirana alopecija. Baricitinib spada med t. i. zaviralce Janusove kinaze โ skupine beljakovin, ki igrajo kljuฤno vlogo pri regulaciji imunskega odziva.
Izvedeni sta bili dve randomizirani testiranji, ki sta skupno vkljuฤevali 1200 oseb z zelo hudo obliko alopecije. Osebe, ki so sodelovale v testiranjih, so bile razdeljene v tri skupine. Prva skupina je dnevno prejemala 4-miligramski odmerek baricitiniba, druga 2-miligramski, tretja pa placebo. Po devetih mesecih so lasje ponovni zrastli eni tretjini tistih, ki so prejemali viลกji odmerek. Izboljลกanje v primerjavi s skupino, ki je prejemala placebo, pa je bilo zaznano tudi pri osebah, ki so dnevno jemale niลพji, torej 2-miligramski odmerek zdravila.
Za oceno resnosti stanja je bila uporabljena standardna lestvica, ki se uporablja pri alopeciji oziroma za ocenjevanje rasti las. Ocena 100 pomeni popolno izgubo las. Pred zaฤetkom testiranja so vse osebe dosegale oceno 50 ali veฤ. Po devetih mesecih pa se je kar 35 odstotkov tistih, ki so prejemali viลกji odmerek, in 20 odstotkov tistih, ki so prejemali niลพji odmerek baricitiniba, spustilo pod oceno 20. Uporaba baricitiniba ni brez tveganj. Zdravilo lahko namreฤ povzroฤi precej neprijetne stranske uฤinke. Nekatere osebe, ki so bile vkljuฤene v testiranje, so denimo poroฤale o pogostejลกih teลพavah z aknami. Uฤinkovina lahko prispeva tudi k poviลกanju holesterola. Zaradi zaviralnega vpliva na imunski sistem pa so lahko tisti, ki uporabljajo baricitinib, tudi bolj dovzetni za okuลพbe. Vendar pa so testiranja ลกe vedno v teku, kar pomeni, da bo poskrbljeno za stalno preverjanje varnosti zdravila. Seveda pa se bodo morale potencialne koristi in tveganja nato ocenjevati ลกe na konkretnih primerih.