Odšla je mirno, skorajda neopazno, tiho. V spanju – tako kot si verjetno želi oditi večina izmed nas. Čeprav je bilo njeno slovo na prvi pogled eno izmed mnogih, pa takšno zagotovo ni bilo tudi njeno življenje. Govorimo namreč o Louise Hay. O ženski, ki je za mnoge skorajda sinonim za nauke o samopomoči in ki je s svojim delom pustila sledove v življenju nepreštevne množice ljudi po vsem svetu. Obenem je bila Louise Hay oseba, ki je brez dvoma tudi razdvajala. Nauki, ki jih je razdajala – natančneje, prodajala, in to zelo uspešno, saj je bilo doslej prodanih več kot 50 milijonov njenega osrednjega dela, naslovljenega Življenje je tvoje (You Can Heal Your Life) – so bili deležni tako gorečega odobravanja kot srditih kritik.
A namen tega besedila niso sodbe, ampak želimo osvetliti fenomen Louise Hay, ga poskušati razumeti. Čas se zdi vsekakor primeren. Ne le ker je slovo avtorice še vedno razmeroma sveže, ampak ker je začetek novega leta za mnoge čas, ko iščejo možnosti za spremembe v svojem življenju. In Louise Hay je bila zagotovo nekdo, ki je vedel veliko o tem, kako se »izumiti na novo«. Se dvigniti kot feniks iznad pogorišča in začeti znova. Začeti drugače. Začeti bolje.
»Odpuščanje je namenjeno vam samim, saj ste vi tisti, ki vas bo odpuščanje osvobodilo. Odpuščanje bo odklenilo rešetke zapora, v katerega ste zaprli sami sebe.«
Nekoč je bilo dekle …
Za Louise Hay, rojeno leta 1926 kot Helen Vera Lunney, je bilo teh pogorišč kar precej. Morda se zdi konec njene zgodbe sicer res srečen, a tak zagotovo ni bil začetek. Njeno otroštvo je bilo polno fizičnih zlorab, pri petih letih pa je doživela celo spolno zlorabo. Dom zanjo nikakor ni bil varno zavetje, kamor bi se z veseljem vračala, ampak je imela v mislih predvsem eno: čim prej pobegniti! Tako pravzaprav ni presenetljivo, da je izkoristila prvo priložnost, ki se ji je ponudila za to. Pri rosnih 15 letih je iz rojstnega Los Angelesa pobegnila v Chicago, kjer je pri 16 rodila deklico in jo oddala v posvojitev. Po seriji slabo plačanih služb, ki jih je morala opravljati za preživetje, se ji je pri 24, po selitvi v New York, le nasmehnila sreča. Postala je precej uspešna manekenka in se poročila z Andrewem Hayem.
Seveda pa se tu zgodba ne sklene s tistim že rahlo kičastim: »In živela sta srečno do konca svojih dni.« Po 14 letih zakona je namreč Andrew zapustil Louise zaradi druge ženske. Vendar pa Louise Hay ni predolgo jokala niti nad tem pogoriščem. Namesto tega je ustvarila nekaj, kar bi lahko z današnje perspektive imenovali nekakšen imperij – in vmes skorajda »mimogrede« premagala še raka materničnega vratu. Njeni dosežki so še toliko bolj impresivni, če pomislimo, da je prvo knjigo izdala šele pri 50 letih. Sledilo je ogromno izdanih knjig, tudi v soavtorstvu, lastna založba, delavnice in nastopi po vsem svetu, humanitarna organizacija, filmi, DVD-ji ter v zadnjih letih celo mobilne aplikacije. Predvsem pa milijoni ljudi, ki verjamejo, da bi bilo njihovo življenje povsem drugačno, če se ne bi nikoli srečali z nauki Louise Hay. In kaj natanko je tisto, kar je Louise Hay sploh učila? V nadaljevanju predstavljamo nekaj osrednjih stebrov oziroma misli, ki predstavljajo življenjsko delo Louise Hay.
»Ti sam imaš moč, da zaceliš svoje življenje. To je nekaj, česar se moraš zavedati. Prepogosto mislimo, da smo nemočni – a v resnici nismo. Vedno imamo moč svojih misli. Vzemite si to moč in jo pričnite zavestno uporabljati.«
Odpoved položaju nemočne žrtve
Louise Hay kljub vsemu, kar je doživela, ni želela pristati na položaj žrtve, ki je povsem brez moči. Namesto tega je vseskozi poudarjala, da smo le mi sami tisti, ki lahko spremenimo svoje življenje. Ali z njenimi besedami: »Ti sam imaš moč, da zaceliš svoje življenje. To je nekaj, česar se moraš zavedati. Prepogosto mislimo, da smo nemočni – a v resnici nismo. Vedno imamo moč svojih misli. Vzemite si to moč in jo pričnite zavestno uporabljati.« Po mnenju Louise Hay naj bi bile naše misli tisto, kar moramo spremeniti, če želimo spremeniti realnost, ki nas obdaja.
Verjetno je prav to stališče, ki je sprožilo največ kontroverznosti, čeprav je težko trditi, da je ideja povsem nova. Vprašanje o tem, ali so materialne razmere ali misli tisto, kar je treba spremeniti najprej, je namreč nekaj, kar že dolgo muči človeštvo. Louise Hay pri tem ni dopuščala »srednjih poti«, ampak je bila pri svojih naukih zelo jasna. Seveda pa je to, kako natančno se lotiti spreminjanja lastnih misli oziroma miselnih vzorcev, poglavje zase. Znano je, da je Louise Hay poudarjala predvsem moč pozitivnih afirmacij: »Vsaki negativni misli, ki se prikrade v mojo glavo, zakličem: ‘Ven!’ Ni je osebe, kraja ali stvari, ki bi lahko imeli nadzor nad mano. Jaz sem edini mislec znotraj svojega uma. Jaz ustvarjam svojo realnost in vse, kar obstaja znotraj te realnosti.«
»Življenje ni tisto, ki nam sodi. Mi smo tisti, ki sodimo samim sebi. Življenje ni tisto, ki nas kritizira. Mi smo tisti, ki smo kritični do sebe. Življenje ni tisto, ki nas zapušča. Mi smo tisti, ki zapuščamo sami sebe.«
Kako biti dober … do sebe?
Seveda pa je Louise Hay vseskozi poudarjala tudi pomen ljubezni do samega sebe. Pogosto je izpostavila, da smo v resnici sami svoji največji kritiki: »Življenje ni tisto, ki nam sodi. Mi smo tisti, ki sodimo samim sebi. Življenje ni tisto, ki nas kritizira. Mi smo tisti, ki smo kritični do sebe. Življenje ni tisto, ki nas zapušča. Mi smo tisti, ki zapuščamo sami sebe.« Zanimivo je, da je Louise Hay tudi odpuščanje drugim dojemala kot nekaj, česar se moramo naučiti predvsem zaradi sebe. Oklepanje starih zamer je tako videla kot obliko samotrpinčenja, čemur se moramo nujno odpovedati, da lahko napredujemo: »Odpuščanje je namenjeno vam samim, saj ste vi tisti, ki vas bo odpuščanje osvobodilo. Odpuščanje bo odklenilo rešetke zapora, v katerega ste zaprli sami sebe.« Mnogi poudarjajo, da prava vrednost besed Louise Hay izvira iz dejstva, da ni šlo zgolj za lepo zveneče nauke, ampak so to stvari, ki jih je avtorica preizkusila in udejanjila tudi v svojem lastnem življenju. Prav misli, povezane z močjo odpuščanja, so se tako mnogih še posebej dotaknile.
Neločljiva povezanost uma, telesa in duha
Za mnoge problematično prepričanje Louise Hay je bilo tudi to, da praktično vse fizične bolezni izvirajo iz pomanjkanja ljubezni do sebe – in tu naj bi se skrivala tudi rešitev: »Če se soočate z zdravstveno težavo, morate to razumeti kot povabilo Življenja, da se vzljubite. Ali z drugimi besedami: ne glede na to, kaj je vaša težava, obstaja en sam odgovor. Ljubezen do samega sebe.« Louise Hay je vseskozi poudarjala, da so naše telo, naš um in naš duh neločljivo povezana celota. Med posameznimi deli mora tako ves čas vladati ravnovesje. Težave z enim »ogliščem« lahko sicer hitro zamajejo celotni sistem: »Da bi lahko postali zares celostne in zdrave osebe, moramo uravnovesiti telo, um in duha. Dobro moramo skrbeti za svoje telo. Imeti moramo pozitiven odnos do sebe in do življenja. Poleg tega pa potrebujemo močne duhovne vezi. Ko se vse troje uravnovesi, se lahko začnemo veseliti dejstva, da smo živi. Noben zdravnik ali zdravilec ne more tega opraviti namesto nas, če se sami ne odločimo, da postanemo aktivni udeleženci našega lastnega zdravilnega procesa.«
»Pripravljeni bodite na to, da naredite prvi korak, ne glede na to, kako majhen je ta korak. Osredotočite se na dejstvo, da ste se pripravljeni učiti. Zgodili se bodo neverjetni čudeži!«
Vse se začne s prvim korakom …
Marsikdo vsaj občasno začuti željo po spremembi. Še posebej na začetku leta so naše sanje običajno še vedno zelo drzne, vendar pogosto že kmalu trčimo ob kruto realnost. Za dejansko spremembo bi bilo treba spremeniti toliko stvari! Louise Hay je bila ena tistih, ki verjamejo, da nas lahko pogosto osredotočanje na celoto povsem onesposobi, zato ne naredimo ničesar. Namesto tega bi se morali pogosteje spomniti, da je vse, kar moramo v resnici narediti, prvi korak: »Pripravljeni bodite na to, da naredite prvi korak, ne glede na to, kako majhen je ta korak. Osredotočite se na dejstvo, da ste se pripravljeni učiti. Zgodili se bodo neverjetni čudeži!« Se sprašujete, kdaj je pravi čas, da naredite ta korak, ki ga morda že dolgo načrtujete? Čeprav verjetno že slutite, kakšen je odgovor, se kljub temu še enkrat zatecimo k besedam Louise Hay: »To, kakšen je začetek dneva, odloča o tem, kakšno bo nadaljevanje dneva. To, kakšni bodo posamezni dnevi, odloča o tem, kakšno bo vaše življenje.« Naj bo torej leto 2018 polno prvih korakov ter trenutkov in dni, ki štejejo!