Ljubezen do sebe: 5 nasvetov, kako postati lastna »duša dvojčica«

Ljubezen do sebe je osnova srečnega, mirnega življenja. Vendar pa to ni nekaj, v kar bi se lahko preprosto prisilili. Pozitivne afirmacije pogosto niso dovolj.

Prepiri med partnerjema so lahko koristni

Prepiri so lahko koristni za okrepitev vezi med partnerjema – če seveda niso povezani z nespoštljivostjo in nasilnim obnašanjem.

Redno pitje kave je lahko koristno za vaše srce

Študija, ki je bila predstavljena na letošnjem kongresu Ameriškega združenja za kardiologijo, prinaša dobre novice za ljubitelje kave. Ne le da zmerno uživanje kave...

Kaj je krivo za slabost med vožnjo?

Nekateri ljudje imajo med vožnjo tako hude težave s slabostjo, da se ne morejo osredotočiti na nič drugega.

Ajurvedski nasveti za boljše duševno zdravje

Eden od glavnih ciljev ajurvedskih tehnik je vzpostavljanje ravnovesja med telesom, umom in dušo.

Začinite svoje zdravje s super začimbami

Začimbe in zelišča so zagotovo nekakšno superživilo. V njih so namreč skoncentrirane številne izjemno koristne snovi.

Rastline, ki ugodno vplivajo na centralni živčni sistem

V rastlinah najdemo veliko sestavin, ki delujejo na centralni živčni sistem in imajo pogosto pomirjevalni ali stimulativni učinek na naše telo.

Ali vas občasno preseneti nadpovprečno močna menstruacija?

Menstruacije so večinoma precej šibke, spremljajoči »simptomi« pa mili, občasno pa vas kljub temu preseneti zelo močna menstruacija.
Zdravje & prehranaČakalne Dobe: Kako se izogniti (pre)dolgemu čakanju na zdravstvene storitve?

Čakalne Dobe: Kako se izogniti (pre)dolgemu čakanju na zdravstvene storitve?

MORDA VAS ZANIMA

Dolge čakalne dobe za določene zdravstvene storitve v Sloveniji lahko ogrozijo zdravje in življenje bolnikov. Kako poiskati izvajalca z najkrajšo čakalno dobo? Kako se na zdravstvene storitve naročimo od doma? Kdaj smo upravičeni do povračila stroškov zdravljenja v tujini zaradi nedopustno dolgih čakalnih dob v Sloveniji?

- Oglas -

Predolge čakalne dobe na zdravstvene storitve v Sloveniji so pogosto eden izmed neželenih dejavnikov tveganja za zdravje in življenje prebivalcev. Novi informacijski sistem eNaročanje po začetnih težavah z delovanjem je sicer v polnosti zaživel tudi v praksi in zdravniškemu osebju pomagal bistveno zmanjšati obseg administrativnega dela, s tem pa naj bi vplival tudi na skrajšanje nedopustno dolgih čakalnih dob za nekatere zdravstvene storitve; še posebej na prve preglede v specialističnih zdravstvenih ambulantah. Pa je res tako?

Čeprav zaenkrat vsi izvajalci zdravstvenih storitev še niso povezani v eNaročanje, obenem pa tudi vsi še ne posredujejo osveženih podatkov o čakalnih seznamih, je Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) izdelal več mesečnih analiz, na podlagi katerih bo mogoče v prihodnje okrepiti zdravstvene storitve z največjim številom nedopustno dolgo čakajočih. Prek enotne vstopne točke zVEM (https://www.ezdrav.si) lahko tudi sami poiščemo in izberemo izvajalca zdravstvene storitve, ki jo potrebujemo, se pri njem naročimo, s čimer pripomoremo k zmanjševanju obsega administrativnega dela pri izvajalcih zdravstvenih storitev, obenem pa v domačem okolju tudi sami laže in v miru premislimo ter poiščemo časovno in lokacijsko najustreznejšo možnost (specialističnega) zdravstvenega pregleda in/ali zdravljenja.

Predolge čakalne dobe še vedno pereč problem

Da so čakalne dobe v slovenskem zdravstvu še vedno pereč problem, kažejo tudi statistični podatki NIJZ iz preteklih let. Za 25 izbranih vrst zdravstvenih storitev sta na prvi pregled čakali 92.002 osebi, od tega 36.703 osebe nad dopustno mejo, kar predstavlja 39,89 % od vseh čakajočih na prvi pregled v specialistični ambulanti. Sicer je na 379 izbranih vrst zdravstvenih storitev čakalo 117.830 oseb, od tega jih je nad dopustno mejo čakalo 40.400, kar predstavlja 34,29 % od vseh čakajočih na terapevtsko-diagnostično storitev. Skupaj na prve preglede in druge storitve nad dopustno mejo so čakale 77.103 osebe, kar je predstavljalo 36,75 % vseh čakajočih. Pri tem niso upoštevani tisti pacienti, ki so nad dopustno mejo čakali na lastno željo.

Največ zdravstvenih storitev, kjer povprečna dolžina čakanja na prvi termin presega dopustno mejo, je pri stopnji nujnosti zelo hitro, kar velja tako za prve preglede kot druge terapevtsko-diagnostične storitve. Največji delež čakajočih nad dopustno čakalno dobo najdemo pri stopnji nujnosti zelo hitro, kjer je na prvi pregled nad dopustno mejo na začetku januarja letos čakalo 79 % vseh čakajočih, kar je 5 % več kot na začetku decembra lani. Pri drugih zdravstvenih storitvah znaša delež čakajočih nad dopustno čakalno dobo 68 %, kar je za 15 % več kot decembra lani. Najdaljša dopustna čakalna doba pri stopnji nujnosti redno na začetku januarja ni bila spoštovana pri petih vrstah zdravstvenih storitev, ki jih spremlja NIJZ: CT srca – prikaz kalcinacij, operacije tumorjev na hrbtenici, operacije tumorjev obnosnih votlin v splošni anesteziji, posegi na žrelnici in bobniču pri otrocih v splošni anesteziji, vstavitev/odstranitev kohlearnega implantata. Statistični podatki iz podatkovne zbirke sistema eNaročanje kažejo, da so na izbrani nabor prvih pregledov prvega januarja letos pacienti v povprečju čakali 3 dni več kot prvega decembra lani, na izbrani nabor 379 terapevtsko-diagnostičnih storitev pa, v primerjavi z decembrom lani, en dan več.

Predolge čakalne vrste

Čakanje na prvi pregled

- Oglas -

NIJZ pri različnih izvajalcih zdravstvene dejavnosti preverja posamezne čakalne sezname za izbrane storitve, s čimer želi prispevati k dvigu kakovosti podatkov. Največ čakajočih nad dopustno čakalno dobo je bilo v ambulantah za dermatologijo, kjer je bilo 10.058 čakajočih nad dopustno čakalno dobo, od tega jih je za pregled s stopnjo nujnosti redno čakalo 3.965, za pregled po stopnji nujnosti hitro 5.117, na pregled po stopnji nujnosti zelo hitro pa 976 ljudi. Za ortopedski pregled je znašalo število čakajočih nad dopustno čakalno dobo 8.058, od tega jih je 2.755 čakalo na pregled s stopnjo nujnosti redno, 4.481 na pregled s stopnjo nujnosti hitro in 822 na pregled s stopnjo nujnosti zelo hitro. Na kardiološki pregled je nad dopustno čakalno dobo čakalo 4.986 ljudi, od tega 1.679 za pregled po stopnji nujnosti redno, 2.735 po stopnji nujnosti hitro in 572 po stopnji nujnosti zelo hitro. Na nevrološki pregled je nedopustno dolgo čakalo 3.174 ljudi, od tega 605 po stopnji nujnosti redno, 1.845 po stopnji nujnosti hitro in 724 po stopnji nujnosti zelo hitro. Za urološki pregled je bilo skupno število čakajočih nad dopustno čakalno dobo 2.935, od tega jih je imelo 790 stopnjo nujnosti redno, 1.707 stopnjo hitro in 438 stopnjo nujnosti zelo hitro.

NIJZ nima vpliva na čakalne dobe, a dobro pozna problematiko

Čeprav NIJZ nima vpliva na dejanske čakalne dobe pri izvajalcih zdravstvenih storitev, zelo dobro pozna problematiko čakalnih dob v slovenskem zdravstvu. Zato smo zdravstvenemu analitiku v NIJZ Davidu Breznikarju, ki spremlja uvajanje aplikacije eNaročanje v praksi in pripravlja mesečna poročila o čakalnih dobah v slovenskem zdravstvu, zastavili nekaj vprašanj:

Ali imajo tisti, ki se naročajo na zdravstvene storitve prek sistema zVEM od doma, kako prednost pred tistimi, ki jih naroči osebni zdravnik?

»Postopek naročanja v obeh primerih poteka na enak način: prek centralne rešitve eNaročanje uporabnik izbere zdravstveno storitev, na katero je napoten, in izbere izvajalca zdravstvene dejavnosti (kjerkoli v Sloveniji). Uporabnik lahko prav tako izbira med datumi in termini, ki so na voljo in mu ustrezajo. Pacienti, ki se sami naročajo prek sistema eNaročanje, se lahko v primeru, ko se določeni termin zaradi odpovedi sprosti, naročijo na ta prosti termin, ki se je po odpovedi pojavil v čakalnem seznamu, o čemer tudi govori 9. odstavek 7. člena Pravilnika o naročanju in opravljanju čakalnih seznamov ter najdaljših dopustnih čakalnih dobah.«

Kako in kdaj se v sistemu poročanja o čakalnih dobah odražajo preklicana naročila? Ali je lahko odobritev naročila odvisna tudi od zdravstvene zavarovalnice, potem ko je to naročilo že odobril lečeči zdravnik?

»Ko uporabnik prekliče naročilo, se v centralnem sistemu eNaročanja takoj zabeleži preklic in sprosti ta termin za druga naročila. Preklicana naročila na čakalno dobo prvega prostega termina ne vplivajo, tudi v primeru, ko se zaradi odpovedi sprosti termin. NIJZ vedno prikazuje čakalne dobe na prosti termin pri t. i. blok terminih, kjer gre za zaporedje prostih dveh ali več terminov. Odobritev naročila ni odvisna od zdravstvene zavarovalnice. Zavarovanje v javni zdravstveni mreži se preverja ob sprejemu na obravnavo pacienta in ne vpliva na proces naročanja.«

Čakanje na specialista

Za nekatera vprašanja smo v NIJZ povprašali tudi gospo Janjo Zidarn:

- Oglas -

Kakšna je povezava med aplikacijo eNaročanje in aplikacijo NIJZ, v kateri lahko preverimo čakalne dobe? Ali se vsako uspešno poslano naročilo takoj upošteva tudi v sistemu za poročanje? V mesečnih poročilih so sicer navedeni natančni podatki tudi za posameznega pacienta, vendar ali se nanje lahko zanesemo? Kako na spremembe čakalnih dob vplivajo naravne katastrofe ali epidemije (npr. gripe)? Kako hitro se v primerih velikega števila novih nujnih bolnikov spremenjeno stanje odrazi v aplikaciji za poročanje o čakalnih dobah?

»Aplikacija za eNaročanje in aplikacija za prikaz čakalnih dob sta del centralne aplikacije eNaročanje. Podatki o prvih prostih terminih se avtomatično osvežujejo na dnevni ravni. Informacija o času zajema podatka o prostem terminu se prikazuje na spletni strani https://cakalnedobe.ezdrav.si/ za vsakega izvajalca zdravstvene dejavnosti in za vsako njegovo zdravstveno storitev. Zanesljivost vseh prikazanih podatkov eNaročanja je odvisna izključno od prejetih podatkov – to pomeni od zanesljivosti podatkov samega izvajalca zdravstvene dejavnosti, za katere je pristojen in odgovoren.

Nekateri izvajalci imajo trenutno še vedno nekaj težav z urejanjem svojih čakalnih seznamov. Med zadnjimi aktivnostmi preverjanja kakovosti podatkov je bil z izvajalci zdravstvene dejavnosti dogovorjen sprejem določenih ukrepov, ki bodo pripomogli k bolj kakovostnim in zanesljivim podatkom o čakalnih dobah in čakajočih pacientih.

Izredne razmere bi lahko imele posredni vpliv na čakalne dobe, če se zaradi njih izvajalci zdravstvene dejavnosti odločijo za spremembe razporeditve časa za obravnave hitrih, zelo hitrih in rednih obravnav bolnikov in se te spremembe uredijo v pripadajočih čakalnih knjigah in seznamih.«

Kako so sistem zVEM (oz. aplikacijo eNaročanje) sprejeli pacienti oz. kolikšen delež po vaših podatkih že uporablja naročanje z digitalnim potrdilom in kolikšen delež pacientov le preveri stanje čakalnih dob, za kar ne potrebujejo digitalnega potrdila? Kako je z zadovoljstvom pacientov, ki se odločijo za uporabo digitalnih storitev zVEM?

»Rešitev eNaročanje poleg že obstoječih in uveljavljenih načinov naročanja vzpostavlja še dodatni kanal eNaročanje. Storitev eNaročanje je omejena na prve preglede in omejeni nabor zdravstvenih storitev: v letu 2019 je bilo od 1.743 vrst zdravstvenih storitev za 689 le-teh dovoljeno elektronsko naročanje. V letu 2019 smo zabeležili 5,9 mio. naročil, od tega je bilo za eNaročanje primernih 2,6 mio. naročil (44 % vseh naročil). Od teh se je 269.778 pacientov naročilo prek spletne povezave (dobrih 10 %). Tekom leta se je na mesečni ravni delež spletnih naročil povečal od 8 % do 12 % ob koncu leta, kar potrjuje, da je naročanje prek spleta še v fazi sprejemanja s strani pacientov ter da ga ocenjujejo kot koristnega. V letu 2019 je bilo zabeleženo 770 tisoč dostopov do portala zVEM in 37.268 uporabnikov s kvalificiranim digitalnim potrdilom. Število dejanskih uporabnikov s potrdilom je večje, kajti starši ali skrbniki imajo dostop do zdravstvenih dokumentov svojih otrok (za otroke, mlajše od 15. leta).

Za uporabnike eNaročanja, ki mogoče nimajo zadostnega tehničnega znanja (npr. starejše uporabnike) je vzpostavljen tudi Center za pomoč uporabnikom. S klicem na brezplačno telefonsko številko 080 2445 uporabnik dobi informacije o prostih terminih in se naroči na osnovi 13-mestne številke eNapotnice in številke KZZ, ki so navedene na potrdilu o napotitvi. V letu 2019 je bilo na ta način izvedenih 112.717 naročil. Tekom leta je bila zaznana povečana uporaba te možnosti, kar se pripisuje boljši informiranosti pacientov.«

Kolikšen delež uporabnikov kljub navodilom, objavljenim na portalu zVEM, še vedno pokliče na številko za telefonsko pomoč? Koliko pacientov uporablja storitve zVEM s pametnega telefona (je tu potrebna kakšna posebna previdnost)?

»Anketa o eReceptu in eNaročanju je bila objavljena na portalu zVEM sredi januarja: trenutni rezultati kažejo zadovoljstvo z rešitvijo eRecept, pri eNaročanju polovica anketiranih ni imela težav z eNaročanjem, četrtino pestijo napačni podatki o čakalnih dobah.

Vsekakor pa želimo spodbuditi vse paciente in državljane k večji uporabi rešitev eZdravja, saj uporaba le-teh prinaša otipljive koristi tako v smislu boljše obveščenosti pacientov kot tudi opolnomočenja vseh pacientov pri skrbi za svoje zdravje in dobro počutje. Ob tem bi radi spodbudili paciente, da tudi od zdravnikov, ki sodelujejo v procesu njihove zdravstvene obravnave (družinski zdravniki in specialisti), zahtevajo uporabo rešitev eZdravja (skladno z zakonom). To vključuje tudi dosledno pošiljanje zdravstvene dokumentacije v zbirke eZdravja, saj se uporabnost rešitev eZdravja in koristi za paciente povečujejo s količino in celovitostjo podatkov, ki so zbrani v zbirkah eZdravja.«

Specialistični pregled

Kako rešujejo težave dolgih čakalnih vrst v ortodontiji?

Stanje na tem področju, kjer je pri različnih izvajalcih opaziti tudi 3-letne razlikečakalnih dob, nam je pojasniladr. Gordana Čižmek, dr. dent. med., spec. zobne in čeljustne ortopedije, spec. otroškega in preventivnega zobozdravstva. 

»Otroci in mladostniki po tem, ko izbrani zobozdravnik oceni prisotno zobno-čeljustno nepravilnost in otroka napoti v ortodontsko ambulantno, na prvi pregled pri ortodontu čakajo 1–5 let. Prednostno, torej v krajšem času so obravnavani otroci, pri katerih izbrani zobozdravnik ugotovi težjo nepravilnost v razvoju čeljustnic in položaju zob in so na specialistični pregled napoteni s stopnjo nujnosti ’hitro’. Po opravljenem prvem specialističnem pregledu ortodont ugotovi, ali otrok potrebuje korekcijo nepravilnosti v razvoju čeljustnic in položaju zob z ortodontskim aparatom. V tem primeru pacienta uvrsti v čakalni seznam za začetek ortodontske obravnave. Nanjo otroci ponovno čakajo nekaj let.

Ker Slovenija s specialisti zobne in čeljustne ortopedije ni enakomerno preskrbljena, se pojavljajo precejšnje regijske razlike med čakalnimi dobami v ortodontskih ambulantah.«

Do katerega leta starosti se zdravljenje krije iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in kaj priporočate, če je čakalna doba pri pacientu predolga, zaradi česar je upravičen preplah, da bo zdravljenje samoplačniško?

»Ortodontsko zdravljenje je za otroke in mladostnike pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, vendar obstajajo določene omejitve. Po trenutno veljavnih pravilih ZZZS mora biti do 16. leta starosti pri mladostniku ugotovljena vsaj srednje velika nepravilnost. V praksi to pomeni, da se mora otrok pred dopolnjenim 16. letom v ortodontski ambulanti zglasiti vsaj na prvi specialistični pregled, ob katerem ortodont na osnovi indeksa EFO oceni velikost prisotne ortodontske nepravilnosti. Če je vrednost indeksa vsaj 16 točk, se ortodontsko zdravljenje lahko opravi v breme ZZZS.«

NAJNOVEJŠE

Spletna stran za pravilno delovanje uporablja piškotke. Z uporabo spletne strani se strinjate z z uporabo piškotkov in splošnimi pogoji poslovanja. Podrobne informacije o uporabi piškotkov na tej spletni strani so na voljo s klikom na nastavitve .
V redu
Več ×
×