Vneto in boleče grlo je v hladnejših mesecih precej pogosta težava, in ko nas doleti, se šele zavemo, kolikokrat v resnici na dan požremo slino.
Ustna votlina z žrelom je stalno na prepihu in je zelo prometno križišče dihalne in prebavne poti, kjer prehajajo zrak, tekočina in hrana. Zunanjemu svetu je izpostavljena vsakič, ko odpremo usta. Tukaj je naša prva obrambna črta, skupaj z encimi in protitelesi v slini.
V ustni votlini na srečo živijo številni mikroorganizmi v biološkem ravnovesju, ki pa se lahko tudi poruši. Običajno se to zgodi, ko je naš imunski sistem oslabljen in ga povzročitelji bolezni premagajo.
Skozi žrelo (Pharynx) požiramo hrano in dihamo zrak. Nosna votlina se odpira v žrelo nad mehkim nebom in ko odpremo usta, vidimo ustni del žrela. Pri vdihu prehaja zrak iz žrela v grlo (Larynx), ki je v vratu pred požiralnikom in se nadaljuje v sapnik, tukaj so tudi glasilke.
Vas boli grlo ali žrelo?
Razlike med bolečim žrelom in grlom obstajajo in se kažejo v drugačnih simptomih, čeprav pogosto menimo, da nas boli grlo, ko imamo pravzaprav vneto žrelo.
Asist. Tina Mlinarec, dr. med. specialistka otorinolaringologije iz Medicinskega centra Barsos pojasni, da so izjemno pomemben del našega imunskega sistema mandlji oz. nebnici (tonzili), ki skupaj z žrelnico in jezično tonzilo sestavljajo limfatični obroč. Nahaja se v začetnem delu dihal in prebavil, skozi katere v naše telo dobivamo hranljive in tudi škodljive snovi. Ta limfatični obroč nas ščiti pred različnimi škodljivimi snovmi in okužbami.
Veliko ljudem so v mladosti odstranili mandlje, v tem primeru vlogo obrambe prevzame preostalo limfatično tkivo, žrelnica, jezična tonzila in limfatično tkivo v sluznici žrela.
Kaj povzroča vnetje žrela in boleče grlo?
Vnetje žrela, faringitis je lahko znak virusne ali pa bakterijske okužbe in se kaže kot boleče in suho grlo, draženje ter bolečina pri požiranju in govorjenju. Poleg tega se lahko pojavijo tudi: kihanje, nosni izcedek, povišana telesna temperatura, bolečine v mišicah, utrujenost.
Tudi boleče grlo, laringitis je lahko pokazatelj virusne ali bakterijske okužbe, njegovi simptomi pa se razlikujejo od bolečega žrela v tem, da je bolnik hripav in lahko začasno izgubi tudi glas. Poleg tega se simptomi kažejo še kot praskanje v grlu, pekoča bolečina ali dražeč kašelj.
Drugi vzroki bolečega žrela in grla, ki lahko delujejo tako kratkotrajno kot dolgotrajno so: dolgo glasno govorjenje, kričanje in vdihavanje onesnaženega ali mrzlega zraka, prašnih delcev, kemičnih hlapov, dima, presuhega zraka, cigaretnega dima, pitje mrzlih pijač, uživanja pekoče hrane, predmeti ali delci hrane, ki se zataknejo, dihanje skozi usta, alergije, kislina, ki se dviga iz želodca in draži zadnji del žrela (gastroezofagealni refluks), nekatera protirevmatična zdravila.
Sogovornica poudarja, da lahko težave s požiranjem nakazujejo tudi na morebitno možgansko kap, tumorje žrela oz. požiralnika, nevrološke bolezni ipd., če bolnik nima hkrati tudi drugih simptomov, ki nakazujejo virusno ali bakterijsko okužbo, npr. vročine in/ali nosnega izcedka.
Več kot 90 % vnetij žrela povzročijo virusi, ki se najpogosteje prenašajo kapljično, z govorjenjem, intenzivnim smehom, kašljanjem ali kihanjem in se v zaprtih prostorih zelo hitro širijo. Virusno vnetje žrela pri večini ljudi po navadi ne traja dolgo in mine brez večjih zapletov, kljub slabemu počutju.
Znaki virusne okužbe:
- običajno v žrelu ni prisotnea gnojnega izcedka,
- pekoča praskajoča bolečina za mehkim nebom v nosnem delu žrela,
- rdečina ustnega dela žrela in malega jezička,
- normalne ali malo povečane bezgavke,
- normalna ali le nekoliko povišana temperatura,
- siljenje na kašelj,
- nastajanje goste sluzi v predelu žrela ali grla,
- včasih tudi vnete oči,
- bris žrela na prisotnost streptokoka je negativen,
- antibiotik ne pomaga.
Znaki bakterijske okužbe:
- pordele nebnice z belimi oblogami ali gnojnimi pikami,
- hude bolečine pri požiranju,
- malo do zmerno povečane bezgavke,
- lahko je zmerno povišana telesna temperatura,
- običajno brez kašlja,
- splošno slabo počutje,
- včasih tudi občutek slabosti,
- bris žrela na prisotnost streptokoka je pozitiven,
- potreben je ustrezen antibiotik.
Na prvi pogled ni vedno moogče ugotoviti, če gre za virusno ali bakterijsko vnetje. Zato naj bi zdravnik v takšnih primerih bolnika napotil v laboratorij. Razliko razpozna iz števila levkocitov (ki je pri bakterijskih okužbah močno povišano, pri virusnih pa ne), diferencialne krvne slike, vrednosti CRP in hitrosti sedimentacije, ki je pri bakterijskem vnetju zvišana. Pri bakterijskem vnetju je smiselno vzeti tudi bris žrelne sluznice, ki pomaga k izboru ustreznega antibiotika.
Boleče žrelo in grlo, težave pri požiranju in bele pike v ustni votlini lahko povzroči tudi glivična okužba. Tak primer je oralna kandidoza, ki se pojavi predvsem pri dojenčkih in osebah s slabšim imunskim sistemom, dodaja asist. Tina Mlinarec.
Pri odraslih se pogosteje pojavi pri bolnikih s sladkorno boleznijo, pri sistemskem jemanju antibiotikov, kortikosteroidov, pri zmanjšanem izločanju sline (zaradi zdravil ali dehidracije), pri kadilcih, zaradi nepravilnega vzdrževanja zobne proteze. Z glivicami se lahko okužimo tudi prek vlažilcev zraka in nevzdrževanih klimatskih naprav.
Kdaj je obisk zaradi okužb žrela in grla pri zdravniku nujen?
Še posebej to velja za otroke, mlajše od 6 let, nosečnice in doječe matere. Če ima bolnik poleg bolečin v žrelu tudi zvišano telesno temperaturo, težko požira in diha, ima otečene in boleče bezgavke na vratu, glavobol, se zelo slabo počuti in bruha. Posvet z zdravnikom je nujen tudi v primeru blagih bolečin v žrelu, če trajajo več kot en teden in v primeru hujših bolečin, ki trajajo več kot tri dni. Pozorni bodite tudi, če hripavost traja več kot tri tedne ali se vam bolečina v žrelu in grlu stalno ponavlja, poudarja sogovornica.
Vneto žrelo in grlo lahko nakazujeta tudi rakavo obolenje, če bolečina traja več kot tri tedne, če so prisotno težko požiranje in hranjenje, krvavi izpljunki, bula na vratu ipd., zato se je treba o teh simptomih posvetovati z zdravnikom.
Neustrezno zdravljeno vnetje žrela, zlasti angine, lahko vodi v resne posledice. Pride lahko do vnetja srednjega ušesa, sklepov, srčnih zaklopk, vnetja ledvic. Zato bolečino v žrelu ali grlu vzemite resno, morda gre za angino. Zaupajte jo zdravniku.
Kako si lahko sami pomagamo?
- Pijemo dovolj tekočin, npr. zeliščne čaje (črna meta, korenina sleza), sokove (črni ribez) in juhe.
- Uživamo veliko sadja in zelenjave, ki podpirajo imunski sistem. Vitamin C (citrusi, kaki, šipek, čebula, zelena in rdeča paprika, brokoli, kislo zelje in repa). Vitamin A (korenje, sladki krompir, maslena buča, marelice, kaki, blitva). Ta vitamin je topen v maščobah zato poskrbite, da boste poleg zaužili tudi nekaj zdravih maščob (avokado, oreščki, semena, olja, ki niso termično obdelane pri visokih temperaturah). Vitamin D je tudi topen v maščobah. Žal ga v obliki sončnih žarkov v zimskih mesecih ni veliko. V hrani pa ga je največ v jajcih, ribah, mlečnih izdelkih in gobah. Na voljo je tudi v kapljicah in tabletah. Mineral cink (fižol, leča, čičerka, bučina semena, indijski oreščki). Na jedilnik vključite železo (leča, borovnice, koprive, suhe marelice, fige, slive, korenje, temna zelenolistna zelenjava).
- Privoščite si česen in čebulo, ki pomagata uničevati mikrobe.
- Največ vitaminov boste ohranili, če hrano kuhate v čim manjši količini vode in čimkrajši čas.
- Opustite kavo, pravi čaj, alkohol in kajenje.
- Bolečine v žrelu in grlu lahko nekoliko omilimo tudi z grgranjem slane vode (četrt žličke soli raztopimo v pol skodelice tople vode) dvakrat do trikrat na dan. Raztopine ne požiramo.
- Grgranje jabolčnega kisa (v dva decilitra tople vode vmešamo žlico jabolčnega kisa in žlico medu). Raztopino lahko pogoltnemo.
- Nekaterim pomaga napitek sveže stisnjene limone z mlačno vodo.
- Žajbelj naj bi v 16. stol. uporabljali tudi namesto zobne ščetke. Za grgranje pa ga pripravimo tako, da pol žličke žajblja poparimo z vrelo vodo in pustimo pokritega stati 5 minut, nato odkrijemo in primerno toplega grgramo.
- Ingver lahko uživamo surovega ali pa kuhanega v kompotu ali čaju.
- Čebula z medom proti hripavosti. Zvečer na tanke rezine ali na kockice v skodelico narežemo čebulo, ki jo prelijemo z medom. Pustimo stati čez noč. Čebula bo izločila svoj sok v med, ki bo tako postal bolj tekoč. Sok popijemo. Prijetno boste presenečeni nad okusom in učinkovitostjo.
- Poskrbimo za primerno vlažnost zraka v prostoru, ki ne sme biti manjša od 45 %. Suh zrak sluznico hitro izsuši in tako postane neodporna na mikrobe. Pravijo, da naj bi tako kot psi, ki so zdravi, tudi ljudje imeli “vlažen smrček”.
- 10 minut na dan vdihujte paro nad posodo ali v kopalnici. Navlažili boste vneto sluznico in zmanjšali dražeč kašelj.
- Bolečine v žrelu lahko omilite tudi s pastilami (Islandski lišaj, slez), tekočinami (Panthol raztopina, hidrolat divjega origana) in oralnimi pršili (Propolis), ki delujejo lokalno protivnetno.
- Propolis vzpodbuja obnavljanje sluznice, deluje proti plesnim, bakterijam, glivam in virusom. Lahko ga jemljete v kapljicah ali v pršilu, na vodni ali alkoholni osnovi. Na vodni osnovi je primernejši, saj alkoholni lahko dodatno draži sluznico.
- Bodite tiho in tudi ne šepetajte.
Pri težavah z glivicami naj bi pomagalo izpiranje ustne votline s sodo bikarbono, jabolčnim kisom, olivnim oljem, sokom aloe vere in ognjičevim čajem. Izogibajte se dodajanju sladkorja in ogljikovim hidratom.
Dobro je, da čim več počivate in se v primeru zvišane telesne temperature (nad 38,5 stopinje Celzija) dobro pokrijete, da se boste čim bolj spotili. Potem se preoblecite v suha oblačila. Če vročino težje prenašate, lahko vzamete tudi zdravila za zniževanje telesne temperature, pove asist. Tina Mlinarec iz Medicinskega centra Barsos. Zbijanje temperature za vsako ceno pa ni priporočljivo. Vročina je namreč naravni obrambni mehanizem, ki zažiga mikrobe.
Kisovi obkladki in pitje soka iz surove rdeče pese sta naravna načina uravnavanja povišane temperature.
Vnetje sinusov lahko preprečimo s tem, da poskrbimo za dobro prehodnost in čistost nosu in pravilno pihamo v robček. Izpihamo vsako nosnico posebej in sicer tako, da s prstom pritisnemo in zapremo prehod v eni nosnici in iz druge izpihnemo, tako ponovimo še z drugo. Pomembno je tudi, da si redno čistimo nos s fiziološko raztopino, ki je na voljo v razpršilih ali kapljicah za nos. Uporabljamo lahko tudi vlažilnike prostorov, ki jim lahko dodamo eterična olja.
Zdravnica opozarja na previdnost pri uporabi pršil in kapljic za nos, ki vsebujejo dekongestive. Ti lahko še bolj zamašijo nos, če jih uporabljate več kot pet dni. Ko imate zamašen nos in vneto žrelo, se izogibajte dimu, onesnaženemu zraku, nenadnim temperaturnim spremembam in poletom z letalom.
Če bomo krepili svoje telo s čim bolj zdravo prehrano in redno telesno dejavnostjo ter se izogibali škodljivim razvadam in navadam, bomo zmanjšali verjetnost, da zbolimo. Vzdržujmo navado dihanja skozi nos, saj se bo tako mrzel zrak nekoliko ogrel in očistili delcev.
V času dihalnih okužb bodimo še posebej pozorni na higieno rok, redno si jih umivajmo in po potrebi razkužimo. Z rokami se ne dotikamo oči, nosu in ust, ker na ta način mikrobe zanesemo na sluznico.
Dobro je, če se v tem času izogibamo souporabi jedilnega pribora, kozarcev, brisač in drugih pripomočkov za osebno higieno ter redno razkužujemo telefonske slušalke, kljuke, stikala in daljinske upravljalnike.
Bodimo obzirni do drugih. Kašljamo ali kihamo v komolec ali robec, ki ga odvržemo, in si roke umijemo ali razkužimo. Pomislite na to, da pri kihanju mikrobi poletijo tudi do 10 metrov daleč.
Na javnih mestih se čim manj dotikamo različnih površin in ohranjamo razdaljo.
Ko ozdravite, pa ne pozabite zamenjati zobne ščetke z novo. Tudi sicer jo je priporočljivo menjati na tri mesece, saj se mikrobi nabirajo tudi na ščetinah.
Imejte v mislih nasvet iz starih učbenikov, ki priporoča tople noge, zapestja in vrat. Če bomo dosledno upoštevali to priporočilo, se bomo težko prehladili.
Šal, rokavice in dobre nogavice so pametna naložba.