Nedolgo tega so strokovnjaki z univerze Cornell v Združenih državah Amerike izvedli študijo glede vpliva podnebnih sprememb na prisilne migracije oziroma zapuščanje domov. Njihove napovedi so zelo zaskrbljujoče, saj domnevajo, da bo do leta 2100 kar petina svetovnega prebivalstva prisiljena v to, da zapusti svoje domove. Glavni razlog za to naj bi bilo hitro naraščanje morske gladine, ki mu ni videti konca. Tako bodo najbolj prizadeti tisti ljudje, ki živijo blizu obale.
Naraščanje prebivalstva z roko v roki s krčenjem zemeljske površine
Napoved znanstvenikov je sprožila kar precej preplaha. Ena petina prebivalstva je namreč ogromna številka. To naj bi leta 2100 pomenilo približno 2 milijardi ljudi, že leta 2060 pa naj bi bilo na svetu približno 1,6 milijarde »podnebnih beguncev«. Zaradi naraščajočega števila prebivalcev se zdi stanje še bolj resno. Tako naj bi imeli že zelo kmalu precej več ljudi na mnogo manjšem območju zemeljske površine. Verjetno morska gladina ne bo naraščala počasi in postopoma, ampak je mogoče pričakovati zelo hitre spremembe. Kljub temu pa se le redki svetovni voditelji zavedajo, s kakšnimi ovirami se bodo morali soočiti številni ljudje, če bo zares potreben tako množičen umik v notranjost. Poleg tega raziskovalci ugotavljajo, da najverjetneje ne bo možna naselitev umikajočih se ljudi na številnih območjih v notranjosti celin. Razlogi za to so zelo različni, od vojn do pomanjkanja naravnih virov, revščine prebivalstva ipd. Zato ostaja vprašanje, kam se bodo vsi ljudje naselili, če zares ostanejo brez svojih domov zaradi podnebnih sprememb.
Ne le dvigovanje gladine – problematična tudi huda neurja
Poleg naraščanja morske gladine, povezanega s podnebnimi spremembami v industrijski dobi, obstajajo tudi drugi zaskrbljujoči dejavniki, ki naj bi že v bližnji prihodnosti privedli do ogromnega števila »podnebnih beguncev«. Mednje zagotovo sodijo huda neurja, ki vse pogosteje divjajo po svetu, pri čemer so zopet najbolj ogroženi ljudje, ki živijo na obalnih območjih. Upoštevati je treba tudi, da širjenje oceanov pogosto izbriše rodovitna območja, primerna za gojenja pridelka. V kombinaciji z naraščanjem prebivalstva je to lahko zanesljiv recept za katastrofo.